 Ker je težko definirati kaj 'zmenek' sploh je, se je v takšnih primerih najbolje zateči kar k Slovarju Slovenskega Knjižnega Jezika in povprašati za nasvet: zmének -nka m (ẹ̑) 1. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: iti na zmenek; dogovoriti se za zmenek / imeti zmenek s kom / ljubezenski zmenek
2. star. dogovor: skleniti zmenek; po zmenku bo on njegov dedič ● star. sta že v zmenkih dogovarjata se za poroko; sta zaročena.
Torej zmenek sploh ni nujno ljubezensko srečanje, lahko je preprosto dogovorjeno srečanje dveh, ki sta zgolj prijatelja in se nekje dobita, da bi skupaj preživljala čas. Da pa bi se izognili takšni in drugačni zmedi, bomo v prihodnje besedo 'zmenek' uporabljali zgolj kot sinonim »randija ali randevuja«, za katera nam je jasno, da gre za romantično (ali pa tudi ne ravno najbolj romantično, eni so že izgubili občutek za take reči) srečanje dveh, ki sta si všeč. Dobro, začetek imamo. Zdaj pa pride drugo veliko vprašanje: kaj zmenek sploh je?
Zagotovo vsakomur postane jasno, da gre za zmenek, kadar se z osebo nasprotnega spola dogovori za obisk kina, gledališča, morda kakšne restavracije, razen v primeru, da gre za dobra prijatelja, katerima je jasno, da pes še nikamor ne moli tace.
 Kadar pa dobiš takšno povabilo od nekoga, katerega imaš že tako ali tako na sumu, da bi znal peljati zadeve naprej od prijateljstva, si lahko bolj ali manj gotov kakšne vrste preživljanje časa se ti obeta.
Torej, vsi poznamo nekaj takih klasičnih lokacij, ki so kakor nalašč za zmenek. Ogled filma v kinu ponuja cel spekter zanimivih možnosti: kot prvo, pogovarjati se tako ali tako ne moreta in se zato lahko nekoliko pomirita, če vaju je strah, da bi izjavila kaj neumnega, po drugi strani pa se lahko razvije cela romantična epizoda stiskanja rok, pa naj gre za grozljivko ali romantično komedijo. In če je slučajno zunaj kino dvorane še svetlo, si na hitro pričarata bolj intimno vzdušje v temni dvorani, saj vsi vemo, da ima noč svojo moč in najbolj nežna med čustvi se težko razvijejo pod kakšnimi fluorescentnimi lučmi.
Sem bi po isti logiki sodilo tudi gledališče, le da je zanj manj značilno, da so zadnje vrste namenjene zaljubljenim parčkom in znate tako privoščiti kar konkreten šok kakšni starejši uglajeni gospe, ki bi se znala usesti poleg vaju. Tanek led za moje pojme.
Tako od večnih klasik ostane le še kakšna večerja, ki pa se zna prav tako hitro preobrniti v totalno razočaranje, če je tisti, s katerim ste odšli na zmenek, pri jedi prava mala svinja ali pa se zakomplicira pri plačevanju računa in tako naprej.
Zadnje čase pa se pojavlja nov fenomen zmenkov, saj se ti povečini odvijajo na pijačah v kavarnah, ki so najbolj nevtralna možna varianta, ki jo lahko izberete. Če se zadeva odvija bolj slabo, lahko kaj hitro zbežite s prizorišča s kakršnimkoli izgovorom že, na splošno pa ni sumljivo, če gresta dva, ki se slučajno poznata na kakšno kavico.
 In tako puščata vse možnosti odprte: po eni strani gre zgolj za nedolžno kavico, po drugi pa se zna ta razvit še v kak sprehod z roko v roki ali kakorkoli že nameravata zaključiti večer.
Nihče ne more biti prizadet, če na koncu ne pride do poslovilnega poljuba oziroma, če se vsa zadeva ne spremeni sama od sebe v zmenek. In prav tako ne padeta v sklop nepisanih pravil zmenkov, ki zapovedujejo, da mora miniti vsaj 5 dni preden te moški pokliče nazaj in dogovori naslednjega (vsaj mislim, da je nekako tako).
Prav tako nista vezana drug na drugega in lahko gresta na kolikor kavic že želita in s komerkoli, ne da bi se počutila krivo, ker sta se na nek način zavezala drug drugemu s tem, ko sta izvedla zmenek po vseh definicijah.
 In tu se pojavi osrednji problem modernih zmenkov: praktično jih več ni! Za intimno povezovanje z osebami nasprotnega spola najraje izkoristimo večere in noči v diskotekah, kjer pod vplivom alkohola že tako ali tako sporočamo, da gre za 'one night stand' varianto, brez obvez in kakršnegakoli pomena ali pa se vedno pogosteje dogovarjamo za čimbolj nevtralne variante, ker se resnično do dna duše bojimo, da bomo prizadeli ali pa bili prizadeti.
Ker se bojimo zares postaviti vse karte na mizo in tvegati 'jackpot' ali pa oditi praznih rok. In odkrito rečeno, vse skupaj mi gre že pošteno na jetra, ker na tak način ne moremo nikoli vedeti ali je drugi osebi kaj do nas v takšnem smislu, po drugi strani pa tudi sami ne moremo odkrito pokazati kako čutimo sami: vsaj za ženske še vedno velja skrito pravilo, da ne smemo storiti prvega koraka ali biti tiste, ki povabijo naslednjič, čeprav se tudi moški včasih morda ustrašijo in preprosto ne pokličejo več.
Zatorej, malo več odkritosti, lepo prosim. Če dobim povabilo na zmenek, obljubim, da ga bom prav vljudno zavrnila, kadar mi ne bo do tega, če ne, pa boste vsaj vedeli, da mi je v resnici tudi do vaših poljubov.
|
