 Končno so se končali deževni dnevi. Bljak, sovražim oblačno nebo in vremensko občutljive ljudi. Kot, da bi dež pospravil vso dobro voljo in jo skril v najbolj temen kot omare. Če smo že v Ljubljani vsi slabovoljni, kako je šele v Londonu?! Danes je posijalo sonce, yyyessss!
No, dež je zagotovo moj najmanjši problem. Ko se začne pomlad (in enako, ko pride jesen), moje telo začne spreminjati nastavitve iz ''winter'' na ''spring''. Koža na obrazu, lasisču in nadlahteh postane tanka in občutljiva, pojavljati se mi začno nekakšni suhi flekci, ki zoprno srbijo. Navadno tega ne čutim, ko pa posije sonce in se koža rahlo, samo rahlo oznoji, me koža začne neprijetno srbeti. Na začetku sem mislila, da imam nekakšno alergijo na znoj - ja, menda tudi to obstaja-, pozneje pa sem ugotovila, da je težava le zaradi pomladne (in jesenske) preobčutljivosti kože. Moje domneve je potrdil tudi dermatolog.
In kako naj sedaj pričem svoje pomladanske priprave na bližnje poletje? Če grem tečt po Golovcu, se moram podraviti zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, sicer srečam preveč ljudi in zoprno je, da se stalno nekaj praskam po obrazu in rokah ter si ''popravljam'' pričesko. Takoj po teku moram pod tuš in si izprati slan znoj, ker če se le-ta samo na rahlo posuši, me zaskeli do bolečine. Zaradi tega bom zagotovo izpustila majsko aerobiko.
Kakorkoli že, preživela bom tudi letošnji prehod v pomlad. Še dobro, da me ne daje cvetni prah. Danes ga je prinesel veter in balkon se je obarval na rumeno. Vem, da se bo sosed skril ali pa predhodno odpotoval na prvomajske počitnice. Good luck ;-)
>>> Aljine izkušnje - 1.
>>> Aljine izkušnje - 2.
>>> Aljine izkušnje - 4.
>>> Aljine izkušnje - 5.
>>> Aljine izkušnje - 6.
>>> Aljine izkušnje - 7.
>>> Aljine izkušnje - 8.
>>> Aljine izkušnje - 9.
|
