 Moram razložiti, kako se je razpletla moja kratka nočna (in pijana) romanca s Sebastijanom. Ta vikend sva spet delala na isti večer in cel dan sem se mučila z vprašanji, kako bo izpadel delovni večer v njegovi družbi, še bolj pa kako se bom obnašala, saj mi je bilo nerodno do konca.
Že dopoldan sem se nervozno presedala in obsedeno grizljala nohte. Pred ogledalom sem poskusila vadit, kaj mu bom rekla, vendar sem ob pogledu na moja rdeča lica in suho kožo na obrazu pozabila na govorne vaje in se zatekla po pomoč h kozmetičnim pripravkom. Najprej sem na netu iskala recepte za maske proti izsušenosti, nato pa obupala in uporabila eno precej mastno kremo. Rdeča barve ličk s tem ni izginila, zato sem vse stavila na večerni debel nanos pudra.
Po eni uri 'raznih del' na obrazu sem se končno odpravila v mesto. Že na avtobusu me je vročina na obrazu spomnila, da se moram vsaj malo pripraviti na srečanje. Kaj mu bom rekla? Da je bil najin dogodek le posledica pijače in, da naj pozabiva na vse skupaj? Ali naj igram na drugo karto in se delam, kot da nič ni bilo? Groza. Ko sem korakala po pločniku proti vhodu v klub bi najrajši obrnila. To bi verjetno storila, če nebi skozi vrata kar naenkrat stopil Faco. Zasmejal se mi je, prižgal cigaret in povprašal, kako sem preživela zadnjič. Od sramu sem pogledala dol in zamrmrala, da je bilo ok in da občutek, da sem malce preveč spila. Odvrnil je, da ja, da so se vsi zadnjič napili do konca in da jih polovica ne ve, kako so prišli domov. Hvala bogu sem, sem si mislila, mu odvrnila na hitro nekaj nazaj in odhitela noter.
Stal je pri šanku in me očitno pričakoval. Pogoltnila sem slino, se na hitro ošinila v ogledalu in stopila do njega. Hotela sem mu brž razložiti vse, kar se mi je pletlo po glavi, vendar me je pred mojo prvo besedo prehitel in jel razlagat, kako se ga je napil zadnjič, me spraševati, če sem uredu prišla domov in se opravičevati za najino nerodno situacijo. Rekel je, da on tega ni hotel, da ima punco in da ima slabo vest,... Od tega trenutka dalje mi je na mah odleglo in lahko sem se sprostila. Samo prekimavala sem mu in pritrjevala ter bila vesela, da mi ni treba pred njim razgalit svoje duše.
Trajalo je nekaj minut in celotno situacijo je prekinil šef, ki je stopil zraven. S Sebastijanom sva se le še spogledala in si nasmehnila drug drugemu. Rešeno, ufff. Ko sem nato stopala do garderobe sem se počutila, kot da mi je padel kamen z ramen. Vesela sem bila, da je 'situacije' konec in da sem jo odnesla brez prask in (vidne) rdečice, ki me je oblila. Moja ušesa so bila namreč živo rdeča ;-)
>>> Aljine izkušnje - 1.
>>> Aljine izkušnje - 2.
>>> Aljine izkušnje - 3.
>>> Aljine izkušnje - 4.
>>> Aljine izkušnje - 5.
>>> Aljine izkušnje - 7.
>>> Aljine izkušnje - 8.
>>> Aljine izkušnje - 9.
|
