Pomlad je in seveda je človek utrujen. Kako ne bi bil?! Saj se še mlajši pritožujejo! Ste celo zimo lenarili? Ja, saj vemo, kako to gre! Posedanje na kavču, neskončne debate o aktualnih dogodkih, dremanje ob »zanimivem« televizijskem programu, razpravljanje s prijatelji ob kozarčku in vmes pikanje tanko narezanih klobasic… Zunaj je bil sneg, led, veter… Zima pač. Kdo bi tvegal in hodil ven v takšnih razmerah? Človek si še prehitro zlomi kakšno kost, ko najmanj pričakuje. A kosti, čeprav se po nekem čudežu zarastejo (brez ali z »umetnim dodatkom«), nikoli več niso iste. Edina rekreacija je bil tek za vnuki okrog mize. Zima pač. Še pametne živali pozimi spijo. Zakaj bi »pameten« človek delal drugače?
Dekleta in fantje, ne gre več tako dalje! Zima je bila zelo ustrezno opravičilo, a sedaj je pomlad. Gregorjevo je mimo, drevesa bodo vzbrstela v tisoče popkih, sonce je toplo in še topleje bo. Čas je za spomladansko »čiščenje«. Kakšno čiščenje? Žena bo naredila, kaj je treba do velike noči. In sosed bo porezal drevesa. Otroci pridejo čez vikend in bodo »zaštihali« tisti kos vrta. Saj tako nikoli nimajo časa za nas! Ne, nisem mislila tega čiščenja. Čeprav je lahko tudi koristno, če ne načrtujemo vse v dveh dneh. Lepo počasi, vsak dan nekaj. V mislih imam spomladansko čiščenje vas samih!
Globoko vdihnite in nato počasi, korak za korakom
Ljudje smo včasih res neverjetni. Nekaj mesecev naredimo komaj nekaj sto korakov po stanovanju, a nato bi se radi v dveh tednih udeležili izleta v planine. Tudi če smo še mladi, okrog šestdeset let, ne gre tako hitro. Če smo prekoračili sedemdeset, je seveda potrebno še več časa. Spomnimo se, kako smo imeli včasih polna usta pregovorov v stilu »počasi se daleč pride«, ko smo umirjali naše nestrpne najstnike. Sedaj zahtevamo od »našega motorja«, rahlo »zarjavelega« od dolgih mesecev lenarjenja, da ima pospeške formule ena. Ni »star fičo« novi »ferrari«!
Najbolj pomembno je, da si zastavimo cilj. Za vsak dan posebej. Povabite svojo drago na lep počasen sprehod v naravo. Vsak dan po kosilu. Kakšne pol ure je čisto dovolj za začetek. Če ni druge možnosti, kar po vasi. Mimoidočim, ki vas bodo ustavljali, kar lepo povejte, da imata zaupne pogovore, in jih boste poklicali kasneje. Naj bodo malo radovedni. Pomembno je, da hodite pol ure neprekinjeno. Primita se za roke, pogovarjajta se, smejta se… bodita zaljubljena. Ste zavili z očmi? Zakaj pa ne? A človek ne sme biti zaljubljen vedno znova v isto osebo, sploh, če je z njo že toliko časa? Saj je pomlad, kajne? Naj vam malo kri zavre v žilah. Boste videli, kako dobro se boste počutili. Prebudite malo »hormončke« sreče. Oba bosta bolj zadovoljna.
Na sprehodu je strogo prepovedano vsako debatiranje o boleznih. Vas muči artritis? Vas bolijo kolki? Vas nenehno tišči »lulat« zaradi povečane prostate ali inkontinence? K vragu z vsemi temi boleznimi. Manj boste mislili na njih, manj se bodo ukvarjale z vami. Verjemite. Je že tako, da v določenih letih človek mora nekaj imeti. Če nimate nič, je prav gotovo nekaj narobe z vami. Vsaj holesterol, če že ne sladkor in povečan pritisk. Razmišljajte pozitivno. Vsak dan, ko lahko vstanete iz postelje sami, ko se lahko umijete sami, oblečete sami, pripravite zajtrk sami in se sami odločite, da boste odšli na sprehod, je preprosto čudovit dan. Vsak dan darilo posebej. Tako razmišljajte in bodo tudi problemi, povezani s spremembami vašega telesa, manjši.
Čez mesec dni boste ugotovili naslednje : · vaš vsakdanji sprehod traja že debelo uro in niste čisto nič zasopli, ko se vzpenjate
· zjutraj brez problema vstanete iz postelje in križ vas nič več ne boli, ko se sklonite
· oba komaj čakata, da po kosilu pomijeta posodo in gresta na vajin sprehod
· vsi vajini znanci in prijatelji vedo, da vaju ne smejo motiti v tem času dneva
· postala sta intimnejša drug z drugim, takšna, kot sta bila takrat, ko sta bila mlada in tako zelo zaljubljena
· zadovoljna sta, ker se počutita bolje in imata več energije
· ona je manj tečna in on brez besed vsak dan pospravi posteljo
· nežnejša sta drug z drugim in več se dotikata, kot sta se včasih
· včasih jo nepričakovano, na skrivaj poljubite in ona se nasmeji kot mlado dekletce
· včasih vas nežno poboža po glavi, ko vam prinese kavo
· besede med vama so enkratni splet intimnosti in zaupanja ter obujajo vajin spomin vsak dan znova, ko se pogovarjata o tem, kar je bilo, kar je in kaj bo
Ali se splača? Seveda se splača!
Dajajte sebi samo najboljše
Počasi ste iz omare privlekli vse spomladanske in poletne obleke, jih oprali in zlikali. A glej ga hudiča?! Nekako so se skrčile od lanske jeseni. Zadrga na krilu ne gre in ne gre skupaj, hlače ostanejo nekje pod pasom. Jezni vzamete pas in naredite še eno luknjo v njem. Ah, si mislite, saj sem že v letih! Tako pač je. Hvala bogu, da nismo mladi. Ta suhljata dekleta in potegnjeni fantje. Saj to še zdravo ni več. Dobro je, da ima človek nekaj zaloge. Če je slučajno bolan. Koliko opravičil najdemo, da opravičimo svojo ravnanje pred samim seboj, kajne?
Imate prav. Res ni pomembno, če je kakšen centimeter več okrog pasu, če je trebušček malo narasel, če se je na hrbtu nabral dodaten prst zaloge. Če se dobro počutimo in smo zdravi ter ne gre za pretiravanje, je vse v redu. Dva kilograma ali trije, kaj pa je to? Če boste preko poletja in jeseni izgubili, kar ste pridobili preko zime. Če boste ostali na istem in bo zima prinesla spet kakšne tri kilograme in naslednja in naslednja… Ja, potem je pa kar hitro kakšnih petnajst kilogramov več v petih letih. To pa ni več tako dobro. Vaše mišice in mišični tonus nista več enaka in vsaka dodatna teža obremeni predvsem vaše sklepe. Če sploh ne omenjamo holesterola, sladkorja, pritiska in kaj je še takšnih zoprnih zadev.
Upoštevajte isto načelo kot pri gibanju. Tako, kot se vi težje prilagajate spremembam, se tudi vaše telo ne odziva dobro na hitre spremembe, posebej večje spremembe. Korak za korakom. Kadar razmišljate o hrani, predvsem razmišljajte o njenem namenu za telo. Čeprav je včasih potrebna tudi hrana za dušo (kakšno tortico s smetano ali lepo zapečen kos svinjske pečenke, prelite z mastjo), mora hrana predvsem dajati vašemu telesu tisto, kar potrebuje. Samo najboljše, res kvalitetno, je dobro za vaše telo. Samo tako bo tudi telo z vami prijazno. In to si želite, kajne? Nobene zgage, kisline, pekočih občutkov, teže v želodcu, zaprtja in podobnih problemov.
Vas že slišim! Kako naj s svojo malo pokojnino dajem mojemu telesu samo najboljšo, najbolj kvalitetno hrano?! Spomnite se svojih mladih let, ko je bila prehrana kljub pomanjkanju vseeno na določen način bolj kvalitetna. Preprosto gre za upoštevanje nekaterih osnovnih prehrambenih navodil :
· Vaša hrana naj bo čimbolj enostavna, pestra in naravna (izogibajte se vse predelane hrane, ne glede na to ali gre za margarino, pašteto, klobase, ipd.)
· Izločite ves beli kruh in pecivo in jejte rženi ali pirin kruh, če rženega ne prenesete (samo čez vikend ali za praznike si privoščite kakšno domače pecivo; jabolčni zavitek ali buhteljni so prav dobri; samo ne pretiravajte); najbolje, da kruh pečete kar sami
· Zamenjajte beli riž z rjavim in navadne testenine s polnozrnatimi ali graham testeninami; krompir ne uporabljajte vsak dan (posebej, če imate malo višji sladkor)
· Uporabljajte trsni sladkor ali pa ga sploh izločite iz vaše kuhinje
· Solite čimmanj in uporabljajte ostale začimbe (tudi malo bolj začinjeno hrano, če vaš želodec to prenese)
· Svojo prehrano prilagajajte letnemu času (pozimi kislo zelje in repa, poleti dosti solate)
· Pijte nesladkan čaj ali vodo preko dneva; kakšen kozarec vina ali piva vam res ne bo škodil, a ne pretiravajte z alkoholom
· Vnesite disciplino v svojo prehrano in nikar ne jejte nobenih prigrizkov, posebej ne zvečer ob gledanju televizije; dve do tri ure pred spanjem ne potrebuje telo nobene hrane več
· Ne pretiravajte z mesom; naj bo bolj »začimba«
Ugotovili boste, da se bolje počutite, izgubili boste kakšen kilogram na mesec in celo prihranili boste denar. Najdražja je ravno predelana hrana in razni prigrizki in pijače, ki nimajo nobene hranilne vrednosti. Če imate željo po določeni hrani, si jo privoščite brez slabe vesti. A potem spet nazaj k disciplini.
Ali se splača? Seveda se splača!
Naj vsak dan šteje!
Vsako jutro, ko se zbudite, se zavedajte v globini vaše podzavesti, da ni noben dan sam po sebi umeven. Vsak dan posebej je darilo. Dan, ko ste tukaj, lahko skrbite sami zase in ga preživite na način, kot vam ustreza in z ljudmi, ki jih imate radi. Zato naj vsak dan šteje! Nasmejte se samemu sebi, če vam kaj ne gre, morda bo šlo jutri. Pozdravite znance in poklepetajte z njimi, saj bo tako lepši vaš in njihov dan. Ne obremenjujte se s stvarmi, ki jih ne morete spremeniti. Če lahko, bodite pozitivno aktivni v svojem okolju. Marsikaj je, kar lahko delate in kjer lahko sodelujete. Udeležite se skupnega izleta, pojdite na ples in oglejte si gledališko predstavo otrok v bližnji šoli, čeprav v njej ne nastopa vaš vnuk. Pomemben je stik med generacijami. Ostali boste mladi.
Spremljajte svet okrog sebe, oblikujete svoje mnenje o dogodkih, a ne trošite energije za premikanje gora. Največji premiki se zgodijo z drobnimi koraki. Vpišite se v knjižnico in berite knjige, rešujte križanke, vpišite se v razne krožke ali kar univerzo za tretje življenjsko obdobje. Glava je tista, ki je pomembna. Če bodo vaše misli bistre, spomin ustrezen, boste lahko aktivno doživljali življenje okrog sebe. Izgovor »se me ne tiče«, »me ne zanima«, enostavno ni sprejemljiv. Ker gre za vas. Vi pa ste vendar najbolj pomembna oseba samemu sebi, kajne?
Nikoli ne razmišljajte, da je za nekaj prepozno, da nečesa ne boste več razumeli ali vas ne bodo razumeli drugi. Ne razmišljajte o njih. Razmišljajte o sebi. Kdo ste in kje se vidite čez pet let. Kako s sosedom igrata partijo šaha? Kako s svojo drago plešete za rojstni dan? Ali nekje, v postelji, brez prave volje, sitni in naveličani vsega in vseh?
Vam zaupam nekaj? Največ je odvisno od vas. Seveda… malo sreče pride vsakemu prav, a sreča ni odvisna od vaših let…preprosto je… če ste nanjo pripravljeni.
Ali se splača? Seveda se splača!
Torej, dekleta in fantje, malo drugačno spomladansko čiščenje imamo letos. Sploh ne dvomim, da je bolj pomembno kot tisto, ki ste ga opravili vsako pomlad. A tudi rezultat bo lepši in dolgotrajnejši. In vi bolj zadovoljni sami s seboj. To pa je tudi najpomembnejše, kajne?
