| |
|
|
Dvojec
|
|
|
Avtor:
Ronja Rah ,
marec 2005
|
Ronja: »Sploh te ne razumem,« je moja mati, marljiva, ponosna ženska, navajena vsega hudega, a ne tudi tega, kar se grem jaz, grenko goltala solze, ko ......
|
 |
 ...sem ji povedala: »Jutri se greva s Petrom testirat.«
»Kako lahko …« so ji besede zamrle na ustih, misli pa kot kljun roparice pekoče kljuvale v možgane: "To ni hči, ki sem jo rodila! Sem sploh rodila to bitje pred sabo?
»Mami, vse je v redu, no. Nikar si ne jemlji k srcu.« »Kako ne!! Ne razumem te! Kaj pa fant, ki je to noč prenočil pri nas? Kaj boš z njim? Kaj boš s Petrom? Včeraj Dominik, jutri Peter! To nikamor ne vodi. Ne moreš imeti dveh naenkrat.«
"Seveda lahko," sem si mislila. Le da ne v tem prostoru, času in družbi, ki ne dojema razsežnosti življenja in partnerskih vez. Sicer pa, z nikomer od njiju nisem želela začeti veze, zato sem nadaljevala: »Saj nisem v vezi z nobenim od njiju. Niti ne bom.«
»Veza … Veza! Ne razumem te tvoje "veze". Jasno mi je to, da si enkrat z enim, drugič pa z drugim.« »Ja. Pa saj vesta. In tudi to, da ne bom z njima. Prosto pot imata. Tako, kot jo imam sama.«
Molčali sva. Spremljali dogajanje na TV in se utapljali v mulju misli. Vedela sem, da mati z vsakim vzdihom pogoltne še solze in jih skrije v grlo. Ne more me preslepiti. Tako kot ona, sem ravno po njej ostala zaznamovana s patino pretanjenih zaznav.
Ni mi mogla skriti jedkega obupa.
Na faksu mi je nekoč tako mimogrede rekla: »Zelo bi bila razočarana, če bi izvedela, da si v razmerju z žensko.« Oh … stereotip družbe!, ki se mu želi izogniti vsak starš! Naj bi ji takrat priznala, da sem tako, kot smo vsi ljudje, tudi sama potencialna biseksualka? Naj bi ji povedala, da me ženske sicer ne zanimajo, a za njihove čare nisem imuna? Naj bi ji nekaj let kasneje zaupala, da sem se z žensko ljubila, pa ne le z eno, da sem še vedno dovzetna za skladno žensko telo in da bi si tudi žensko izbrala, tako kot moškega, sama … Naj bi ji??
 Kaj gonim naprej in naprej?! Da so boleč in krvav davek vseh pričakovanj trpka razočaranja!! Nisem žensko usmerjena, a to zdaj je bilo hujši šok, kot če bi bila jaz, njena hči, lezbijka. Pa naj bi povedala tudi to, da Dominik in Peter nista v tem trenutku edina? A naj bi? Šok bi se podvojil, potrojil, početveril … Kaj ni dovolj, da se sama ubadam z zmešnjavo, ki moškemu egu ni razumljiva? Zakaj naj bi še moja mati trpela breme mojih sprehajanj po moških nivojih??
»Mami …« sem začela. »Nič hudega ni. Saj veš, da se ne vlačim okrog,« sem skušala razbiti pritisk temne monotonije. »Vem. Saj vem. Le tega ne dojamem, kako si bila vsa ta leta sama, danes pa se pojaviš z dvema.« »Se spomniš, ko sem ti zadnjič rekla, da ne morem nič za to, če sem moškim všeč? Ne vem, kaj naj, ampak, dejstvo je, da SEM JIM, pa bogpomagaj!.
Tukaj ne morem nič, kot da … Saj ne vem.« »Ampak, da si bila toliko časa sama …« »Me moški pač niso zanimali!« »Pa zdaj?? Kar dva naenkrat! Ja, kaj pa zdaj …« »Tudi zdaj me ne zanimajo, mami. Res je, rada imam moške, a zanimajo me ravno ne. Ne zdaj! A zgodilo se je. In tako je. Res ne morem nič pri tem, da sem všeč moškemu svetu …«
»Ne gre mi v glavo. Ne razumem. In kar naprej mi odmeva, kar si pred leti navrgla: "Moškega imam zato, da me zadovolji, potem pa ga zavržem."« »Tega več ne počnem.« A mati ni hotela slišati, pa je nadaljevala: »A sploh razumeš, se sploh zavedaš, da so vsi ti moški ljudje?! Da imajo čustva?!! Ne moreš se obnašati do njih na takšen način!« Solze so se ji nabirale v očeh, ko mi je dopovedovala osnovna pravila medčloveških odnosov in ji je skozi misli rezalo: "Pošast sem rodila, ne pa človeka … Brezčutno pošast …"
»Mami, nikar … Vse je v redu in vse bo še dobro. Prav, sta Dominik in Peter, sta dva … Pa kaj naj? Odločala se ne bom, kdo bo ostal, ker ne bom v vezi z njima. Ne morem biti v vezi. Čustveno sem otopela. Moja čustva so zablokirala. Za kogarkoli. Za vsakogar. Je želja z moške strani. Z moje pa ne. Preprosto je ni.« »Ne vem …« je pomolčala. »Ne vem. In ne razumem. Kako lahko … Raje mi ne bi ničesar govorila.«
 »Saj veš, da govorim. Da sem iskrena, da ne lažem, si ne izmišljujem in ne tajim. Včasih že res zamolčim, a tega, kar se zdaj dogaja, ne bom skrivala ne pred teboj in ne pred nikomer. Nimam slabe vesti, niti slabega občutka. Ničesar se ne sramujem. To sem jaz in to je moje življenje. Vem pa, da tako liberalna nisem ne v pravem času in ne v pravem okolju, da bi ljudje to sprejeli. Preveč odkrita sem, mami. Preveč sem iskrena in dejstva, ki jih razgaljeno živim kot svojo resnico, so preboleča za svetohlinstvo današnjega časa.
Ko se z Dominikom vrneva s poti, se bom poslovila od vseh moških in dokončala stvari, ki jih imam še za zaključit. Potem odidem v samostan. Tako bom imela mir pred svetom moških, in bodo moški imeli mir pred menoj. Še najbolj smiselno se mi zdi,« sem ponovno potegnila iz svojih globin večletno namero in jo, ne vem kolikič že, še bolj trpko, kot je bil trpek materin obup, razlagala kot edino rešitev, ki me bo rešila prekletstva ženske, za povrhu vsega še poželjive, čutne, tako nedoumljive in obenem usodne ženske.
PREKLETO! rada sem ženska in strastno živim, a nedanost moje usode, nezmožnost narediti korak naprej, ne da bi me kot napeta elastika potegnilo daleč nazaj in spet odvrglo na vzletno točko, ni drugega kot velik vprašaj nad zavestjo mojega bivanja. Ahh, da svet obranim sebe, je moj umik še najboljši zaključek …
»Kaj mi govoriš o tem?! Saj ti ne izbiram moških jaz,« sva obe z materjo dihali nekoliko lažje. »Res je. Sama jih. A kaj, ko nimam več nežnih čustev za njih …«
_
Noč zatem, ko sva s Petrom prenočila v Piranu, je Dominik prenočil pri nas. Vedel je za Petra. Naslednji večer mi je pisal: "Veš, tvoj lesk slepi, megli misli. A tvoj sijaj in tvoja čistost sta čudovita."
Oh … dragi fant, ko bi le vedel, kolikšen je davek moje čiste iskrenosti in sijaja, ki megli. Če bi me lahko, bi me že davno skurili na grmadi.
Opoldne naslednjega dne sva s Petrom čakala na Infekcijski. »Ko sem bil mlajši, sem bil v podobni situaciji kot ti,« je začel Peter. »Oče mi jih je dobro napel, da dveh deklet ne gre imeti obenem. Tudi tebe bo po sedmih letih še šibala šiba božja …« se mi je smejal. »Pusti že enkrat te neumnosti in se zresni,« je zmajeval z glavo, jaz pa njemu nazaj: »To niso nobene neumnosti. Sem le dekle, ki sem čustveno prazna …«
Jutro zatem sem se spet zbudila z nerazložljivo željo po krvi.
|
 |
|
|
Povej svoje mnenje
12.05.2005 | HaloŽnka
Jaz sn tak kosmata, ker se nena depilijram, ka se čudim, ka še mojemi spolovileji niso dodelili statusa narodnega parka. Pa to je praf zaščiteno območje, niše se nena vuple približat.
20.04.2005 | Zagorka
Buš ti mene vrageca pelo, buš me pojebal ko prošli put.
15.04.2005 | Mike Bike
skoč gor tem pelu
15.04.2005 | Drakulca
jst tut
07.04.2005 | haloženka
Lupus, ka se te norca delaš z Ronje? Ona je mene marsikaj navčila, ka še jaz nikol nisn čula. V naše grabice nena pridejo take kozlarije, je pa za ponucat, samo pol me pa ded reže, če preveč vem.
07.04.2005 | lupus
če verjameš ali ne, ne berem ker se mi tud približno ne da. samo preletim da vidim s kom se folk ukvarja. mam p bolj pametno delo , kot se naslajat ob enem fantazijskem svetu gospe ronje.
06.04.2005 | Bralni značek
o ja, beremo, beremo, smo na tekočem ...
06.04.2005 | lupus
a kdo dejansko bere te kozlarije klobasaste tule gor???
03.04.2005 | Raubšic
sm si naredu fračo zdej sm pa taglavn frajer
01.04.2005 | Viki
Dvojec, jaz pa krmar, yeeees.
31.03.2005 | david
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
daj še
31.03.2005 | david
30.03.2005 | voychy
Ronja, dober si to napisala!
28.03.2005 | viksi
Bravo punca! Tvoje pisanje je ubrano in poetično. Vsebino prepuščam tvojim čustvom, ostali jo lahko dojemamo ali pa ne. Spusti se, napiši zodbo svojega življenja :)
27.03.2005 | Nad Realist
Povprečnež, tako simpl, kot ti vidiš pa tudi to ni. Sem bil v firmi, v kateri si je ena upala sleč in naga letat po hodnikih in po dvorišču. So jo zlo hitr odpelal v Polje. Pa enim drugim, ki si upajo puncam kazat svoje premoženje pravjo tud ekshibicionisti in ponavad končajo v pržonu. Tko, da vsazga, ki si neki upa, tud ni za posnemat, magari, če zaenkrat slači in zganja striptiz samo s svojo dušo. Razen tega ti ne veš, kaj ona rabi, mogoče rabi oboje, tako svoj mentalni striptiz kot kritike, da lahko doživi taprav odklop. Šadap, šov mas gov.
27.03.2005 | Ifigenija
In zakaj se ti, povprečnež, tu vmešavaš pa neki sodiš? Pokrij se z ušesi pa mir dej.
27.03.2005 | povprečnež
Nobeden, ne more soditi o drugemu, dokler ne spozna njegovo ozadje, pa še takrat se ne more vmešati kar tako in vse prek kar skritizirati, da je narobe....če dečva piše svoje izkušnje ali notranje bolečine, ji raje pomagajte z nasveti in se spomnite, da lahko samo v trenutku, postane za vsakogar izmed nas, čisto drugačno življenje in se začne svet vrteti v drugačni smeri.Dečva si to upa saj javno napisati, pa probajte nekateri, če si upate, tako pogumno kot kritizirate tudi svoje probleme,javno obelodaniti in potem poslušajte ali berite na svoj račun smešne pripombe ali kritike, pa se boste potem malo zavedali, kako je lahko tudi boleče sprejeti resnico, saj smo le vsi pod kožo krvavi......
26.03.2005 | Špil Ferderber
eh Ronjica, a ne morš bit mal tih, zdej si vse pokvarla ...
26.03.2005 | dr. Rogelj
oprosti Ronja, sem pomotoma narobe napisu svoje ime
26.03.2005 | oliver
ce bi jest zacel pisat, bi zmanjkal prostora na serverju, tko da... glede na to, da ze tako ali tako komaj pedenamo tale ona-on boh vari resurse zajedat ;)
26.03.2005 | RONJA Oliveru in Pepiju ... in ...
Za sržjo svojega problema, ki dejansko je problem, brskam že dolgo. Nekako nisem mogla doumeti, kje naj bi oče predstavljal tisto ikono, okoli katere bi napletala vse večje pasti sama sebi. Nazadnje sem ugotovila, da očeta dejansko postavljam na oltar moške veličine, in da stremim za očetovimi atributi v moških, s katerimi prihajam v trdnejši, a ne intimni (čustveni ali telesni) stik. Pred leti leti je bil "tisti On", v katerega sem naivno verjela v nepokvarjeni, čisti ljubezni. Odšla sem zmaličena. Morda je v tistem odnosu izvor mojega iskanja miru- res ga iščem ... Ne vem, Oliver. Brskam, kopljem po sebi, moškim kot intimnim partnerjem se umikam, ker vem, da vse pelje proti moji, a neredko tudi njihovi praznini. Rada bi že zagrabila bika za roge, da se spoprimem z njim na odprtem polju, ne da ga vsake toliko zagledam kot popačen obris v zavajajoči megli. Ja, bralstvo, občinstvo velikokrat, premnogokrat zaboli. A to je le davek temu, da sem odkrita tako do sebe kot do vas. Zaenkrat še zmorem toliko poguma, da in živim in pišem, predvsem živim sama s seboj. ----- Kot si razbral, Pepi, so tvoji upi o mojem zdolgočasenem življenju, žal, jalovi. Vsaj v smislu "velike mere domišljije". Hm, normalno življenje ... Zelo zelo pestro, nenavadno,a precej spogledujoče se z gospodinjstvom. Seksualni podvigi tvojih opisanih frač, ki zajemajo življenje s polno žlico, pa naj izzveni še tako neresnično in protislovno mojim pisanjem, NI moje področje, četudi se moje življenje nenehno vrti okoli področja seksualnosti. ----- Hvala, Dominik, da si se postavil v mojo bran. Ampak, saj veš, zmorem sama. Nisem zastonj "hči svojega očeta". ----- Z dr. Rugljem imava, kar se krivde ženskega sveta do moških odvisnikov tiče, vse preveč podobnih pogledov. Iz opisane kolumne, kakopak, kriči o moji krivdi. PRIZNAM. Kaj pa naj drugega?! Pogazim to, kar zagovarjam? Le da se mi dozdeva, da je za svoj komentar identiteto dr. Ruglja prevzel nekdo drug. Nič ne de. Moje priznanje imate, in ikone padajo ... ;)_ RONJA.
26.03.2005 | Pepi
zasvojenost s seksom, obsedenost s tem, da ugajaš moškim zgolj tako da se poseksaš z njimi itd itd so resne psihične motnje mnogih žensk. Nekatere od njih zarad tega pristanejo v prostituciji.
Seveda si mnoge od njih mislijo da so face, BOLJŠE od navadnih bogaboječih ženičk, da zajemajo življenje s polno žlico... Pri 50ih se zbrihtajo in ugotovijo da je vsem orgijam navkljub lajf stekel mimo njih, da jih noben moški že zdavnaj ne jemlje resno, da jih tudi kot objekt za seks za eno noč ne zanimajo več, da so skratka ene navadne skurbane babe, ki hrepenijo po ljubezni in čustveni toplini, a tega niso sposobne doseči. In potem filozofirajo in iščejo umetniške interpretacije svojega zafuranega življenja in si zatiskajo oči pred realnostjo.
No, ene ki majo srečo, da se spametujejo že po tridesetem, ko jim zaradi prekrokanih noči svežina an obrazu začenja že vidno usihat, si poskušajo pri teh letih poiskat kaj bolj stabilnega v življenju. Če je njihova reputacija an psu, jo mahnejo v tujino.
Upam Ronja, da je tvoj literarni prispeek sam oris takega bednega lajfa. Da imaš sama le veliko mero domišljije in en dolgočasen a normalen lajf. :)
Verjemi, zgoraj opisano je bilo že velikorat videno. Moški znamo tovrstno naivnost zelo dobro izkoristit.
26.03.2005 | gregor26
pisi kej..ronja ..ce si v tezavah.. :)
26.03.2005 | Francka
ne boš pr meni spal .... (vela za Dominika, ne zate, butl)
26.03.2005 | sExplorer
Napiše se "zizike".
26.03.2005 | Francka
ne boš ti meni zizke majal ...
26.03.2005 | sExplorer
Nekateri pač hrano goltajo, namesto, da bi jo okušali. Žretje se največkrat konča z bruhanjem. Motnja hranjenja.
26.03.2005 | sExplorer
Je pa lahko to, kar nazadnje najde, če sploh kdaj, samo še ostanek ostankov.
26.03.2005 | sExplorer
Kdor se išče, se morda nazadnje tudi najde.
26.03.2005 | Dominik
Zaradi podobnih misli in pomanjkanj čustev sem potem tudi kmalu prekinil . Sicer pa , zna biti Ronja prepolna lepih čustev , drugače ne bi dva meseca prebil le ob njenih pismih . Samo zadnji mesec je prazna . Pa še to , ne jemljite vse njene besede na sex , midva sva bila le dobra prijatelja in dlje kot do poljuba nisva prišla - ni bilo potrebe . Prespal pa sem pri NJIH (ne njej )zato , kar sva pač do jutra žurala .
25.03.2005 | Huzar
.... ja kdaj pa nej zrasejo pri vsej konjenici ...?
25.03.2005 | Buter Fly
Zaupno: Ronja ma tam čist mal dlačic.
25.03.2005 | dr. Rugelj
Ja, ja. Poznam ta primer. Se v celoti ujema z mojo tezo, da so za vse so krive ženske, tako za alkoholike, kot drogeraše, ker se grejo neke sexmašine in jih brez čustev pač spolno ne zadovoljujejo in ker nočejo imeti več otrok. Tipično.
25.03.2005 | Rog Onja
Vidi digitalčka kok se je on raznežu ....
25.03.2005 | digit
Bravo Ronja! Hvala!
25.03.2005 | oliver
Pisanje je zelo zdravilno, cestitam Ronja. Upam, da ti tole obcinstvo ne jemlje poguma. Vem, da pises zaradi sebe, da to objavis pa govori o iskrenem iskanju notranjega miru. Soociti se moras z izvornim problemom, da lahko primes bika za roge, vse ostalo je predigra. Upam, da se ti ze prikazuje v meglici - verjetno oce, morda kdo drug, vsekakor kljucni moski - primarni libidalni objekt.
25.03.2005 | agata
Nekateri se pa res nimajo radi. V svetu mrgoli prostitutov in prostitutk, pa ceprav samo darujejo telesa in izgubljajo sebe. Kaj je človek brez ljubezni, pe ce ima vse na svetu, kot bitje z eno samo veliko praznino.
Kaj ti pomaga, da si vsecen mnozici, ce si v sebi, ce nikogar ne mores resnicno ljubiti. Ženska, da se že najdi pa imej se rada.
25.03.2005 | Modrec
Rugelj, kje si, kle te ena rab !
|
|
Mnenj ne cenzuriramo
oziroma vanje posegamo samo v skrajnih primerih,
ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h
kriminalnim dejanjem, ipd. Za mnenja ne
odgovarjamo. |
|
|
|
|
|
