Hrvaški glasbeni genij Zlatan Stipišić - Gibonni se je rodil v dalmatinskem Splitu, in sicer 13. avgusta 1968.
Bil je član hard-rock skupine Osmi putnik, potem pa se je priključil Divljim jagodam. Na srečo je Gibonni – perfekcionist kot je - kaj kmalu ugotovil, da najboljše funkcionira »solo« (ali pa da piše pesmi za druge, napisal je celo legendarno Cesarico za Oliverja Dragojevića). Več o karieri Gibonnija si lahko preberete, če kliknete
TUKAJ, spodaj dodajamo le nekaj zanimivejših izjav, ki jih je Gibonni podal za različne slovenske tiskane medije.
Gibonni: Uspešnico je lahko ustvariti, umetnost pa je narediti album, na katerem, so vse pesmi dobre.
Gibonni: Glede na to, da sem poet, potrebujem mir – če bi bil raper, bi lahko ustvarjal v »ludilu«, šel v mesto, na cesti dobil inspiracijo za verze …
Gibonni: Jaz moram pisati, kakor mora riba plavati. To ni kakšna velika misija, vendar me rešuje pred vsem in to preprosto moram delati. Drugače sploh ne gre.
Gibonni: Glasba je moja zelo razvajena ljubica. Ljubica, ki ima vedno nove zahteve. Jaz to jemljem tako.
Gibonni: Veliko je čudežev, le opaziti jih moraš. Med njimi so ljubezen, zdravje, svobodni časi … in lep dan brez težav, torej, ne da bi ti ga kdo pokvaril.
Gibonni: Tudi zaradi žensk sem že jokal. Ljudje pač niso pravični – tako ženske kot moški. Ženska je lahko lepa, a je hkrati kača. Zaljubiš v lepoto, pa te kača ugrizne.
Gibonni: Glasba je potreba in te osrečuje, če je prava.
Gibonni: Veliko ljudi v moji okolici je prilepljenih name kot na kakšno baterijo in energijo črpajo od mene. Moja baterija pa je občinstvo. Po dobrem koncertu se počutim bolje, kot bi se počutil, če bi bil na počitnicah na Havajih.
Gibonni: Na vsakem nastopu se do konca izpraznim in mislim, da je to najlepše – umetnik, ki se želi dati vsega, stoodstotno. Ne vem, kdaj se bom ponovno srečal s publiko, za katero nastopam, zato ji hočem podariti vse, kar imam tisti trenutek.
Gibonni: Sem kot samuraj: sledim temu, kar moram delati, plan B ne obstaja.
Gibonni: Nisem deležen agresivnega oboževanja, ampak samo miroljubnega, agresivci so že zdavnaj odnehali.
Gibonni: Domovina mi veliko pomeni – vendar na romantičen, ne agresiven način. Rad imam tudi Slovenijo.
Gibonni: Mislim, da je kavalirsko vedenje do žensk obvezno početje moškega. Jaz ženski vedno odprem vrata, ji prižgem cigareto in podobno.
Gibonni: Moja cela generacija je imela drugačno otroštvo, kot ga imajo otroci danes – morali smo se zabavati brez denarja, računalnika. Šli smo na ulico – pa se sedaj zabavaj. Danes pa moraš najeti posojilo, da bi se otroci zabavali.
Gibonni: Unca Fibre? To zagotovo ni album za najstnike, ampak za ljudi, ki so že prestali kakšno resno zvezo, ki so se morda razšli, sprejeli neke življenjske odločitve.
Gibonni: Pri vsaki pesmi je treba prepoznati duh, zlato nit, ki se pojavi v nekem trenutku. To je kot pri mladem moškem, ki si želi prepoznati primeren trenutek, da prvič poljubi ali zasnubi dekle.
Gibonni: Mislim, da ljudje radi poenostavljajo stvari. Vse delijo po principu kavbojev in Indijancev – vsakega pač postavijo na svojo stran. Tako sem jaz na primer Indijanec. Jaz izumiram, pa me je treba zaščititi … (smeh)
