Ko je bil pred štirimi in pol leti objavljen zadnji Gibonnijev album Mirakul (kroži anekdota, da je zaradi tega, da ga je posnel točno tako kot ga je sam hotel, prodal avto, po drugi verziji pa tudi jahto), so vsi, pod vtisom izvrstnega predhodnika Judi, zviri i beštimje, pričakovali še eno veliko izdajo, dobili pa so veliko več - maestralno glasbeno delo.

Več kot 80.000 ljudi je z nakupom albuma potdrilo Gibonnijevo glasbeno čudo, kritika je nizala pohvale, kolegi s scene pa so mu izkazovali priznanje. Niz hitov, od himnične Oprosti, preko antologijskega Libra, do naslovnega Mirakula ali enako uspešnih tem Ne odustajem in Svi moji punti kad se zbroje, so en za drugim osvajali publiko in vrhove lestvic. Z Mirakulom je Gibonni uspel uresničiti svoje sanje o albumu, ki izvira iz lokalne glasbene tradicije, istočasno pa je enakopraven s svetovno glasbeno produkcijo in trendi.

Ekipa internacionalnih glasbenikov je sodelovala z najboljšimi hrvaškimi instrumentalisti, in skupaj so Gibonnijeve izvenserijske teme ustvarili v rasne pesmi in hite. Mirakul je nepovratno zatresel hrvaško glasbeno sceno in postavil vsem, predvsem pa sebi, nove, visoke glasbene standarde, katerih do danes še nihče ni dosegel. Do danes zato, ker se po večletnem pričakovanju, visoko postavljena letvica z izidom novega albuma Unca fibre, ponovno dviga ...

Čakanje se je izplačalo. Unca fibre prinaša več kot 70 minut nove Gibonnijeve glasbe. Gre za bogato in raznovrstno glasbeno celoto, izpolnjeno z razkošnimi aranžmaji, odigranimi bravurami virtuozov svetovnega slovesa in  nikoli močnejšimi Gibonnijevimi besedili. Vsaka skladba je svet zase, skrbno in mojstrsko vklopljena v zaokroženo glasbeno zgodbo albuma, ki je najcelovitejše in najboljše Gibonnijevo delo do sedaj.

V svoji umjetniški perfekciji je Gibonni odšel tako daleč, da so kar tri skladbe na albumu posnete v dveh verzijah, ki dejansko tudi zvenijo popolnoma različno, od aranžmaja do same atmosfere, in potrjujejo tudi to, da je Gibonni eden od najmočnejših kantavtorjev na naših prostorih. Navdihujejo ga vsakodnevne zgodbe vsakega od nas, dileme, ljubezni in težave ter večno nepredvidljiva  človeška nrav.

Tudi tokrat se v Gibonnijevem avtorstvu prepozna vedno prisotni mediteranski duh, ki ga črpa predvsem iz svoje Dalmacije, vendar po glasbenem habitusu komunicira enako z univerzalnim mediteranskim okoljem, ki se v posameznih skladbah čuti skozi zvoke in harmonije juga Italije, iz Španije ali Portugalske, pa celo elemente bosanskega sevdaha.

Od prve note in prvega takta, uvodne 'Anđeo u tebi' je jasno, da je Gibonni še enkrat povzdignil standarde hrvaške glasbene produkcije ali še bolje - ponovo ustvaril album, katerega bi brez razmišljanja z veseljem posvojila katerakoli svetovna pop zvezda.

V dramatični zgodbi o usodi žene, ki nosi otroka od človeka iz veze, v kateri ni ljubezni, je Gibonni gostil pevca, ki  najbolj prepričljivo živi in poje blues – Gorana Bareta. Senzacionalna ameriška pevka Maya Azucena, katero ugledni NY Post usporeja z  divami kot so Roberte Flack ali Chake Khan, pa je glas, ki prinaša moč in upanje.

'Vrime da se pomirim sa svitom' je pesem, ki najbolje opisuje njega samega. V 'električni' verziji se prepletajo kitare avstralskega mojstra Tommyja Emmanuela in stalnega sodelavca Vlatka Stefanovskega, intimna, 'akustična' pa prinaša polno mero Emmanuelovih spretnih prstov, ob skladnem dopolnjevanju violine Marka Ramljaka. Brez dvoma je to en od hitov, ki ravno te dni prihaja na naše radijske postaje.

Tisti, ki imajo Gibonnijevo 'Tempero' za njegovo najboljšo pesem, se bodo verjetno po poslušanju 'Kad sam nasamo s njom', našli v sladki dilemi, ker intimna atmosfera, ki jo prinaša ta pesem, spominja ravno na omenjeni Gibonnijev  evergreen. Govori o odnosu moškega in ženske, ko se ljubezen  izgublja. Klavir vodilnega hrvaškega jazz pianista, Matije Dedića, je ponovno zgodba za sebe in ponovno nas pušča brez sape ter nevsiljivo iz sekunde v sekundo to skladbo prenaša iz popa v jazzy vode.

Novo posvetilo rodnemu Splitu, ki je dosti bolj vedra od skladbe 'Posoljeni zrak i razlivena tinta' z albuma 'Judi zviri i beštimje', je  Gibo podal v temi 'Zavezanih očiju (evo me doma)'. Ob močni pomoči Mladena Badovinca iz T.B.F.-ja, navdahnjenih godalnih aranžmajih, ki so light-motiv teme (mnogi se bodo spomnili Sir Georgea Martina in Beatlesov), se ni težko identificirati s to lokalno vinjeto, kateri barvo dajejo Gibonnijevi avtobiografski verzi. V skladbi izraža svojo naklonjenost splitskim  legendam Miljenku Smoji in Tomi Bebiću, katera sta v tej pesmi končno dobila svoje ulice, ki se logično naslanjata ena na drugo (Smoje je medtem zares dobil ulicu v Splitu, Bebiću pa ta čast še ni izkazana).

Na Unci fibre, se Gibonni, kakor tudi sam prizna, v besedilih dotika problemov ljudi svoje generacije. Ljudi, ki se zaljubljajo, imajo otroke, se razhajajo, začenjajo znova. Najmočnejša je prav skladba 'Šta će meni moja dica reć', z verzi, ki se kakor oster nož zabadajo v srce. 'Šta bi anđeli s nama ljudima' je verz, ki kakor rentgen v par besedah opisuje travme ločitev.

Tudi ta skladba je v dveh verzijah, od katerih imenovana 'comfort' prinaša 'full opremljen' aranžma producenta Nikše Bratoša, z ekskluzivnimi glasbenim dodatki Stefanovskega, bobnarja Manu Katchea, basista Tonyja Levina in na ustni harmoniki Nevena Mijača. Akustična 'Pepperovska' verzija uspešno prenaša zgodbo na rock teren v produkciji novovalovskega veterana Ivice Čovića – Pipe.

'Hodaj' in 'Mi svjetlimo' sta močni himni, ena bolj na pop, druga pa na rock terenu, njih bo koncertna publika zelo hitro posvojila in rada prepevala na prihajajočih nastopih. Posebna poslastica je nedvomno 'all star' postava v skladbi Mi svjetlimo, v kateri so med ostalimi zaigrali Tony Levin, Vlatko Stefanovski, kitarist iz Urbanovega benda Tonči Radić in končno Oliver Dragojević na orglah.

Drugi del albuma ali neko bodočo B-stran LP-ja, z vso močjo otvarja tradicionalna 'Tija bi te zaboravit'. V verzih 'Bog neka ti prosti grijehe, što si mene varala' in filigransko preciznem,  vendar takoj prepoznavnem dotiku maestra Gorana Bregovića, ki je izvorno melodijo nadgradil z novo temo, leži tajna pesmi, ki bi zlahka dobila ključno mesto na albumu.

Diskretna, vendar zelo efektna igra nam s klasičnimi mediteranskimi instrumenti – mandolino in harmoniko, dočara kaj se zgodi, ko se srečata dva velika umetnika. Takoj po tem nam je, na sami polovici albuma, jasno, da je pred nami še eno veliko glasbeno delo z visokimi standardi in s katerega bomo na seznam Gibonnijevih evergreenov vpisali še nekoliko tem.

'Sebi dovoljna' je s svojim 'emancipiranim' besedilom našla pot  do najširše publike, kateri se je nežno zavlekla pod kožo, med ostalim tudi zaradi nebeškega  sopran saxa Dražena Bogdanovića. Skozi remiks verzijo Coca Mosquita pa  je skladba preoblečena.

'Oslobodi me' je še ena pesem o talcih ljubezni, kateri barvo daje trobenta Josipa Graha in neprekosljive kitare Vlatka Stefanovskega, ki je za to priložnost poleg električne in akustične, prijel tudi flamenco solo kitaro.

Zadnja skladba, brez imena (the end) je na neki način posvetilo Gibonnijevim glasbenim herojem, legendarni skupini Led Zeppelin, iza katere se morda skriva tajna pot k nekim bodočim Gibonnijevim glasbenim projektom.

'Unca fibre' vsekakor ni album, ki se posluša na dah, kakor tudi vsi njegovi do sedaj, povsem sigurno pa je album, ki dah jemlje. Ogromna količina emocij, človeških usod, solza, smeha, straha, bolečine in upanja, pretočenih predvsem v verze, ki tudi brez glasbene podlage predstavljajo najmočnejšo liriko v zadnjih desetletjih.

Vsekakor zaslužijo predano poslušanje in so z izbranimi temami iz Gibonnijeve že tako močne pjesmarice najmočnejši adut, s katerim Gibonni nagrajuje zvesto publiko in potrjuje svojo pozicijo na vrhu. Če k temu dodamo še svetovno kompetentno glasbeno selekcijo, v kateri je težko izbrati najboljšega,  je albumu 'Unca fibre' težko najti šibko točko. Tudi tokrat je Gibonni uspel v najvažnejšem – naredil je mainstream album ter zadržal visoke standarde, ki jih je postavil sam, in s tem opravičil zaupanje svoje publike ter vseh, ki ga spoštujejo.

In kaj nam še sporočajo iz Gibonnijeve založbe, Dallasa? Pošiljajo nam urnik slovenske turneje:

NEDELJA , 12. 11. 2006 OB 20.00

LJUBLJANA dvorana TIVOLI

PETEK, 17. 11. 2006 OB 20.00

KOPER dvorana BONIFIKA

SOBOTA, 18. 11. 2006 OB 20.00

BREŽICE športna dvorana

PETEK, 24. 11. 2006 OB 20.00

CELJE dvorana GOLOVEC

SOBOTA, 25. 11. 2006 OB 20.00

NOVA GORICA  nova športna dvorana