Kako boste v dvomih šele po branju tega prispevka, ki je zasnovan kot le prvi v nizu »prve pomoči« vsem tistim slovenskim bogatašem, ki več ne vedo, kaj bi s svojim težko prisluženim denarjem.

Naj že v začetku opozorim, da tukaj ne govorim o bornih stotisočakih slovenskih tolarjev, ampak bo več ali manj govora o milijonskih zneskih. Kar pa, roko na srce, niti ni tako velik problem za marsikaterega Slovenca, saj se je do tranzicijskega bogastva prikopal marsikateri politično prave barve obarvan »podjetnik« (bolje bi bilo reči upravljavec državnega premoženja), ki je znal »pozabiti« na marsikatere etične in demokratične standarde, ki veljajo v »normalnih« družbah, o katerih nas zmeraj pogosteje »pitajo«, že v prejšnjem stoletju obogateni, evropski aristokrati.

Pa raje prekinimo s tem težkim uvodom, saj nismo »kakšen resen časopis«, ki bi se ga splačalo takoj in pod nujno »privatizirati«.

Začnimo raje bolj poletno, magazinsko, optimistično torej. Najprej se bomo sprehodili po nekaterih prestižnih hotelih (ali pregrešnih »turističnih hiškah«) v eksotičnih krajih (nikakor ne v »dolgočasnih« mestih in velemestih), ki so slavni iz takšnega ali drugačnega vzroka, vsi pa imajo enaka imenovalec, njihove nočitve so presneto drage.

1 – Burj Al Arab, Združeni arabski emirati

V višino ta »čudež« meri 321 metrov, njegov čisti ponos pa je predvsem kričeče zlato, ki je bilo sredi arabske puščave in nafte skorajda »osnovni gradbeni element«. Večina nas tale hotel iz pravljice iz Tisoč in ene noči pozna predvsem po značilni zunanjosti, mogočna stavba leži skorajda dobesedno v morju, njegova arhitekturna oblika pa spominja na velikansko jadro. Cela armada poceni delovne sile prihaja predvsem iz indijskega polotoka, vendar boste na vseh pomembnejših mestih, kjer je pomembna kvalitetna storitev, našli zanesljivo delovno silo iz Evrope. Svoje čase, ko sem bil tam (lažem, gledal sem dokumentarni film o tem hotelu), sem namreč videl, da kuhinjo (in vojsko pomočnikov) vodi neki nemški kulinarični čarovnik, sveža  živila pa mu vsak dan z letali pripeljejo iz različnih koncev sveta. Da ne bom predolg, v tem hotelu bodo gostitelji uresničili (skorajda zagotovo) vsako vašo željo. Npr. če želite še posebej očarati svojo ženo ali ljubico, jo z mini podmornico odpeljete v podvodno restavracijo!

2 – Le Toiny v St. Barthelemy, Karibi   

Nekateri boste takoj nergali, ker je že na našem drugem mestu – koliba. Ja, prav ste slišali. Ni to sicer koliba s kozami, pa z odprtim kmečkim ognjem, na katerem bi si morali boren obrok hrane pripravljati kar sami. Ne, to so prestižne kolibe, oziroma jih je le nekaj več kot ducat (saj veste, gneča nam gre na živce), z bazeni, restavracijami, fantastično plažo in karibsko-zeleno-modrim odtenkom morja. Služabnikov med temi kolibami res ni toliko, kot v prej opisanem arabskem hotelu, vendar boste tudi tukaj brez težav in v trenutku dobili kondicijskega trenerja, ali pa trenerja za golf. Če upoštevate, da boste za kolibo na noč odšteli okrog 400 ali pa 500 tisoč tolarjev (kaj bi bili malenkostni, 100.000 SIT gor ali dol), vam bo mogoče bolj jasno, zakaj se tale hotelski kompleks oglašuje z naslednjim osladnim sloganom: Dobrodošli v hotel vaših sanj.

3 – Mansion at The MGM Grand, Las Vegas (ZDA)

Spet očitki, ne? In sedaj zato, ker sem v uvodu zapisal, da ne bom omenjal mestnih in velemestnih hotelov? Zdaj pa jaz vas vprašam: Od kdaj je Las Vegas sploh (normalno) mesto? Kolikor vidim iz »resničnostnih« ameriških tv-serij je Las Vegas itak preprosto en velik glasbeni džuboks tisočerih lučk, v katerem lahko kockate dokler imate v žepu še zadnji dolar, seksate dokler vam stoji, se v trenutku norosti poročite na horuk, obiščete eno izmed atrakcij (npr. svetovno znane krotilce zveri ali pa prepevajočo Celin Dion) in se skorajda brezskrbno napijete (za razliko od večine drugih krajev po ZDA). In če sedaj upoštevamo, da za vse te naštete ugodnosti v »dokaj velikem MGM-poslopju« poskrbijo zares na »nivoju«, potem, vsaj upam, lažje razumete, zakaj se je našel na našem spisku. Aja, še to, usluge Mansiona, ki je bil zgrajen na ostankih vile iz 18. stoletja, ponavadi koristijo (in to brezplačno) le najbolj »pogumne stranke« lasvegaških igralnic.

4 – North Island, Sejšeli

Za konec prvega prestižnega turističnega prispevka smo se odpravili na vzhod (in na jug seveda). Žal nam je že prvi, kratek pogled na uvodne stavke njihove gostoljubne spletne strani razkril, da je šefica tega raja receptorka Eva, ki nam bo nočitev zaračunala po »prijazni« ceni 799 evrov za noč (po osebi, da ne bo pomote). Je pa res, da je tale cena v primerjavi z prej opisanimi hoteli skorajda sindikalna (in če bo moj šef tale prispevek plačal tako, kot se spodobi, lahko samo rečem: »Sejšeli, prihajam!«). Uh, sem se zagnal in skorajda pozabil pogledati, kaj ponujajo tile majhni otočki. Ne boste verjeli, skorajda nič. Le ribarjenje, »snorkljanje« in »normalno« potapljanje. Seveda vam garantirajo, da se boste zlili z naravo in da boste našli duševni mir.

Bogme, sam bi trenutno težko našel (duševni) mir za 799 evrov na dan, ampak potem, ko se bo » ona-on-koncern« uvrstil na borzo in bodo delnice poletele v nebo … Aja, nadaljevanje temu tekstu sledi (ko se vrnem z dopusta). Še to, če bom slučajno nekje (na »teh lokacijah«) srečal najboljšega soseda Janka, pa bom tako mimogrede naredil še intervju (ampak za kakšen bolj resen »cajtng«) …