Prav ta »nemasovni turistični pristop« je pri kraški Križni jami mogoče celo najbolj zanimiv. 

Lahko bi celo brez pretiravanja napisal, da je Križna jama, v katero jamarji oskrbniki iz Društva ljubiteljev Križne jame v povprečju ne spustijo več kot štiri tisoč obiskovalcev na leto (kar znese približno le okrog 10 obiskovalcev na dan!), s takšnim ravnanjem svojih jamarskih varuhov poskrbela ne samo za svojo »neskončno deviškost«, ekološko neuničljivost in brezmejno  jamsko »čudovitost«, ampak tudi za nekakšno ekstremno ekskluzivnost, ki se ji npr. svetovno znana Postojnska jama s svojim masovnim turizmom ne more niti slučajno približati.

In s tem bi se zagotovo strinjali tudi angleški jamarji, za katere je Križna jama pojem podzemeljske lepote, trdi Peter Skoberne. Ta avtor v svoji knjižni uspešnici Sto naravnih znamenitosti zapiše tudi naravnost takole: Poseben čar doživljanja jame je njena neopremljenost. V svetlobi acetilenskih svetilk se počutimo kot gostje, ni prostora za »turistični«, zlasti še, ker se vsaka neprevidnost s čolnom v hipu »mokro« maščuje. 


Alojz Troha, legendarni jamarski vodič po Križni jami, zna povedati, da je enourni ogled suhega dela in vožnja s čolnom po prvem jezeru primerna predvsem za večje skupine, štiriurni ogled s čolnom čez 13 jezer pa le za največ štiri osebe. »Več bi bilo za ta del uničujoče«, pojasni vodič iz bližnjega Grahovega, ki je za Delovo turistično prilogo Trip nekoč izjavil: » Prvi del jame, v kateri je vse leto +8 stopinj Celzija, je zanimiv, toda drugi še bolj. Iz vode rasejo manjši in večji stalagmiti, kapniški svet je na splošno precej bogatejši in bolj razgiban kot v prvem delu.«   


Sedaj pa je že čas, da naštejemo nekaj dejstev o sami jami, še več pa jih najdete na uradni spletni strani – www.krizna-jama.si (tam najdete tudi telefonski in e-mail kontakt): 


- Posebnost Križne jame so podzemna jezera s sigastimi pregradami, ki jih je kar 47, in najdišče kosti jamskih medvedov. Jama odvaja vodo iz južnega roba Bloške planote proti vzhodnemu obrobju Cerkniškega polja. 


- Dolžina vseh znanih rovov v Križni jami je več kot 10 km.


- Prvi podpisi - dokazi "obiska" jame - so iz leta 1557.


- Ferdinand von Hochstetter je leta 1878 s pomočniki izkopal okoli 2.000 kosti, iz njih je sestavil dva popolna medvedja skeleta za dvorni muzej na Dunaju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v jami »živelo in spalo« vsaj nekaj sto medvedov.   


- Najbolj znan motiv iz Križne jame je zagotovo množica stalagmitov, stalaktitov in kapniških stebrov, ki nosijo ime Kalvarija. 


- Prvotno ime jame je Mrzla jama pri Ložu. Sinonimi so še Mrzla jama pod Križno goro, Križna jama, Stara Križna jama. Današnje ime je jama dobila po Cerkvi Svetega Križa, ki leži na bližnjem hribu, ki mu je cerkev tudi "dala ime" (Križna gora).