Katarina Venturini se je rodila 16. septembra 1972 v Ljubljani. Ljubljančan je tudi Andrej Škufca, rodil se je leto kasneje kot Katarina, 25. novembra 1973. Oba sta začela plesati v plesni šoli Kazina, ona leta 1982, on leta 1984. Kakor lahko preberemo na njuni spletni strani (www.skufca-venturini.com) je Katarina po končani osnovni šoli postala gimnazijka, Andrej pa je bil učenec na srednji gostinski šoli v Ljubljani. Kasneje se oba vpišeta še na fakulteti, Katarina na pedagoško, Andrej pa leta 1992 začne obiskovati fakulteto za šport v Ljubljani.

Časopisni novinarji poročajo, da sta Venturini-Škufca skupaj začela plesati leta 1990, leto dni pred slovensko osamosvojitvijo. In zakaj se odločita za skupno plesno pot? Andrej za Delovo prilogo Ona pove takole: »Kot plesni partner sem se s Katarino bolje razumel kot s plesalko, s katero sem takrat plesal. To je bilo zame dovolj.« Katarina pa o njunih začetkih prostodušno prizna: »Želela sem si samo plesalca, ki bi bil priden. To je bil moj cilj – s pridnim plesalcem napredovati v delu. In to sem v Andreju takoj dobila.«

Katarina Venturini v Oni o tem pove dobesedno takole: »V glavi si moraš dopustiti, da se lahko prepustiš. Ko si na najvišji ravni, ti nedvomno nista pomembni samo tehnika in fizična izvedba; rečeš si, da tokrat ne boš razmišljal o ničemer, ampak se boš povsem prepustil trenutnemu navdihu in počutju. Spominjam se, šestkratni profesionalni svetovni prvak je enkrat rekel, da je osemkrat v karieri zaplesal tako, kot si je želel. In nedvomno je bila njegova kariera približno tako dolga kot najina. Midva sva zelo kritična, in ko sva odklopila razum in se prepustila, sva bila izjemno zadovoljna. Nekaj takšnih nastopov je bilo.«

Andrej za revijo Stop odkritosrčno razkrije: »Dostikrat sva imela občutek, da naju zadržujejo, da ne dobiva tistega, kar si zasluživa. Ampak sva taka človeka, da naju to še podžge. Saj te potare, imela sva hude krize, ko resnično nisva videla, kako naprej. A potem mine, s kom se pogovoriš. Všeč mi je, da so ljudje verjeli v naju in naju bodrili, da se bo vse uredilo, če bova sama kaj naredila. To je tako težko slišati! Ko si potrt in je kdo tako brutalno iskren s tabo, da ti da lopato v roko. Že tako si na tleh, potem pa moraš pa še sam kopati. Takrat veliko ljudi obupa.« V Delu smo lahko o tem prebrali tudi te njune besede: »Na začetku nisva imela samozavesti velikega naroda, bila sva samo pridna Slovenca, ki sta se ves čas zavedala, da morata vse narediti sama«.

Toda njun trud je bil na koncu poplačan. Plesni par Škufca-Venturini (mimogrede, par, tudi zasebno, sta bila deset let) v sedemnajstih letih skupnega plesanja Slovenijo vpiše na svetovni plesni zemljevid, v amaterski karieri postaneta trikrat svetovna in dvakrat evropska prvaka v kombinaciji latinskoameriških in standardnih plesov, svetovna prvaka v latinskoameriških plesih, leta 2001 pred domačim občinstvom v Tivoliju, (njun najljubši ples je jive), osvojita kar 23 državnih naslovov, med profesionalci pa dosežeta tretje mesto na svetovnem, in drugo mesto na evropskem, prvenstvu.

Katarina Venturini in Andrej Škufca sta s svojim talentom, marljivostjo, posledično tudi uspehi, mnogo naredila za slovenski ples. Plesna zveza Slovenije se jima je zaradi tega zahvalila tako, da ju je razglasila za ambasadorja slovenskega športnega plesa. 

Popolnoma upravičeno. Še posebej, če vemo, da se niti Andrej niti Katarina ne bosta popolnoma umaknila iz plesa. Katarina naj bi odprla svojo plesno šolo, Andrej pa želi še nekaj let profesionalno tekmovati. Baje že išče ustrezno plesno partnerko … »Ne najboljše, ker ta se je ravnokar upokojila«, se nasmeje Andrej simpatični Katarini in se v istem hipu dopolni: »Kar pa se plesa tiče, pa imamo, hvala bogu, za nama tri vrhunske amaterske pare: Matej Krajcer in Iwona Golczak, Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj ter Zoran Plohl in Tatjana Lahvinovič. Upam in želim si, da bodo zapolnili najin prostor«.