Avtor: Janez S , junij 2005

Ko ob udarcu zakriči, vemo, da imamo pred seboj 183 centimetrov visoko Marijo Šarapovo. Zvezdo. Pa ne samo teniško. To dokazuje londonska histerija ob začetku najbolj prestižnega teniškega turnirja na svetu, travnatega Wimbledona. Mediji poročajo, da je na stotine oboževalcev celo noč prebedelo pred hotelom lanske zmagovalke turnirja in čakalo na njen kratek pogled, mogoče besedo ali celo podpis. In če se pelješ danes po Londonu, tako poroča časopis Delo, te bombardirajo velikanski plakati na katerem izstopa nasmešek simpatične Rusinje. Globalni podjetji Nike in Prince (teniški lopar) namreč v tem trenutku ne skoparita z denarjem za oglaševanje. Na roko jima gre ta evforija, ki se kot mogočen val dviga okrog čudovite promotorke njunih izdelkov (saj ste verjetno že prebrali, da bi se naj Šarapova pojavila v športnih čeveljcih, ki bi jih krasilo – brez heca! – pravo zlato?!?)

Pa tudi mediji nočejo zaostajati za »propagandisti«; polni so namreč naslovnic in neskončno dolgih prispevkov o največji ženski teniški zvezdnici tega trenutka. Starejši »teniški« novinarji pišejo, da so le enkrat v življenju doživeli takšen »tresk in bum« zaradi kakšnega junaka belega športa. Histerijo, ki jo danes zganjajo oboževalci Marije Šarapove, primerjajo z davnim letom 1973, ko je svet, ne le London, dobesedno ponorel za dolgolasim Švedom Bjornom Borgom.

Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je v Londonu očitno tole: če si čudovito dolgonog, redno nosiš minice, zmaguješ na wimbledonski sveti travi, si prisrčen in zelooo simpatičen, božansko seksi in ob tem še nesramno mlad (Marijo rodijo 19. aprila 1987) lahko postaneš, če že ne kraljica Velike Britanije, vsaj »princesa wimbledonska«.