V ta krog sodimo vsi, ki živimo v času, v katerem težko napovemo, kje bomo čez 7 let zaposleni, kje bomo živeli, s kom bomo živeli in kakšen bo naš prosti čas. Torej vsi … oz. vsi, ki smo že krepko preko srednješolskih let.
 Psihologi in vsi, ki se ukvarjajo s človekovim razvojem, se strinjamo, da najstniško in srednješolsko obdobje ni več tisto najbolj burno uporniško obdobje, kjer se človek najbolj išče in kjer si človek postavlja največ vprašanj o svoji prihodnosti. Današnji srednješolci in tudi študenti namreč vedo, kaj bodo počeli čez eno leto in kje bodo to počeli. Hodili bodi v šolo oz. na fakulteto, živeli bodo pri starših in računali bodo na njihovo podporo, dokler bo to mogoče. Kaj pa mi? Vsi, ki smo preko tega obdobja, zremo v bolj negotovo prihodnost. Pogosto se namreč dogaja, da to, kar smo študirali, ni to, kar bi življenju najraje počeli. Vse pogosteje izgubljamo službe, ki smo jih sicer radi opravljali, sedaj pa se moramo nasilno preusmeriti na druge cilje. Tudi obratna situacija nam ni tuja. Imamo službo, za katero pa se vsako jutro z muko vstanemo. Tudi na privatnem področju vse manj vemo, kaj si želimo. Si želimo poroke? Partnerstva? Otrok? Učenja smučanja? Tečaja fotografiranja?
Vse več je možnosti in vse več imamo težav, da bi odkrili, kaj si zares želimo. V takšni fazi pa se ne znajdemo zgolj npr. med »krizo srednjih let« ali »krizo pri tridesetih«, vendar v vsakič, ko se nam v življenju spremeni nekaj malega. Ta mala sprememba pa s seboj navadno potegne celoten plaz vprašanj o tem, kaj si želimo, kdo smo in kam gremo. In ker živimo v času, kjer je sprememba stalnica, si vprašanja o sebi postavljamo zelo pogosto. Se strinjate?
 Takšna obdobja smo bolj ali manj začeli sprejemati kot gotovo dejstvo. Vseeno pa to ne pomeni, da se iz obdobja hitro rešimo ali pa, da po takšnem obdobju točno vemo, kaj si želimo. Vendar pa obstaja nekaj načinov, s katerimi si lahko pomagamo, če se želimo bolje spoznati in bolje zavedati naših ciljev.En izmed takšnih načinov je, da ozavestimo naša vsakodnevna sanjarjenja. V takšnih sanjarjenjih leži veliko dragocenih informacij o naših ciljih. Ste pripravljeni slediti mojim navodilom?
Usedite se, vzamite pisalo in list papirja ali zvezek in razmislite o svojem idealnem dnevu. Kaj naredite takoj zatem, ko vstanete? Kateri poklic opravljate? Imate hobije? Ali telovadite? V katerem kraju živite? Vi majhnem kraju s veliko prijaznimi ljudmi ali v velikem mestu, kjer se vedno kaj dogaja? Živite v hiši ali v stanovanju? S kom živite? Imate veliko družino ali uživate v samskem življenju? Zapišite si celoten potek dneva. Kaj počnete zjutraj, opoldne in zvečer?
Pri razmišljanju o idealnem dnevu bodite popolnoma svobodni. Če imate s katerim izmed vprašanj težave, je to pogosto zato, ker si tukaj nikoli niste dovolili biti svobodni in ste se preveč pustili voditi s strani drugih. Na to pozabite! Gre za VAŠ idealni dan, kjer imajo vse, še najbolj nenavadne misli, svoje mesto!
 Ko ste to storili, razmislite, kaj vaš idealni dan pove o vaših ciljih. Razmislite, kaj vaš idealni dan pove o vaših vrednotah in razmislite, kateri del vašega idealnega dneva je tako pomemben, da se mu v nobenem primeru v resničnem življenju nočete odpovedati. Razmislite tudi, o tem, čemu se lahko odpoveste. Sedaj pa poskušajte iz teh razmišljanj izpeljati vsaj nekaj ciljev, ki bi jih lahko uresničili v naslednjem letu. Te cilje si zapišite. Zapišite si tudi datum, do katerega bi radi nek cilj izpeljali. Za cilje je zelo pomembno, da so časovno omejeni in zapisani, saj le tako veste, da ste ga dosegli. Veste pa tudi, kdaj ste ga dosegli.
Takšna in podobne vaje bi morali ponoviti vsake toliko časa. Pogosto namreč zaradi vseh delovnih nalog, stresa in vsakodnevnega vrveža hitro pozabimo na to, kar si res želimo. Če pa vemo, kaj si pravzaprav želimo pa smo že na pol poti do tega, da to tudi dosežemo.
|
