| |
|
|
Ko se nam v srčne zadeve mešata ata in mama
|
|
|
Avtor:
Psihologinja ONA ,
oktober 2008
|
Popularne predstave o zaljubljenosti rade opisujejo, kako je naš partner podoben našemu očetu ali kako ima pogosto podobne lastnosti kot naša mati.
|
 |
Je vse zgolj zgodba predstavljena v popularnem tisku, ali si res izbiramo partnerje podobne našim staršem? Dober način, da to ugotovimo je, da se enostavno vprašamo, ali nas na osebi vedno znova prevzamejo podobne lastnosti. Še bolj očiten pokazatelj tega, da odnos s partnerjem spominja na odnos z našimi starši, je opažanje podobnosti med kakovostjo odnosa in kakšno izkušnjo iz preteklosti.
Teorija, da je obstaja podobnost med odnosom z našim partnerjem in z odnosom z našimi starši, namreč veliko bolje opisuje naše partnerske odnose, kot si sploh lahko predstavljamo. Osnovna predpostavka te teorije je, da je naš prvi pravi in hkrati najgloblji ljubezenski odnos, odnos z našimi starši. V tem odnosu se oblikuje podlaga za vstop v vse druge intimne odnose. Na prvem mestu odnos s starši vpliva na naše vzorce navezanosti z drugimi pomembnimi osebami.
Če je naš odnos s starši, zlasti z materjo, ostal na stopnji popolne odvisnosti, bomo v odnosu s partnerjem najverjetneje vpleteni v podoben odnos odvisnosti. Poleg tega naše prihodnje odnose zaznamuje celotna družinska dinamika in družinsko vzdušje, ki si ju, čeprav nezavedno, v odnosu s partnerjem želimo podoživeti. Ko začnemo namreč vstopati v partnerske odnose je edino, kar poznamo in edino, kar nam vzbuja občutke varnosti, odnos z nekom, ki nas spominja na odnose z našimi starši.
Pri odnosu s partnerjem pa ne gre vedno za podobnost odnosa s starši. Če smo namreč v odnosu s starši doživeli negativne izkušnje, obstaja možnost, da ne bomo s partnerjem ustvarili odnosa, podobnega tistemu s starši, temveč ravno nasprotnega. Kljub tej razliki, pa gre v obeh primerih za podoben vzorec. Odnos, ki ga imamo s partnerjem vzpostavljamo na osnovi odnosa s starši, ne glede na to, ali je bil ta odnos pozitiven ali negativen.
Pomembno je tudi, da se zavedamo, da ni samo že vzpostavljen odnos podoben takšnemu, kot smo ga imeli s starši, temveč, da tudi sami aktivno iščemo takšnega potencialnega partnerja, s katerimi bomo zmožni ustvariti odnos, ki nas bo spominjal na takšnega s starši. Verjetno je vsak izmed nas doživel nepričakovano in popolnoma nenadno navdušenost nad nekom, pa sam ni točno vedel, zakaj. Najverjetneje je vzrok za to podobnost fizična ali psihična privlačnost z nekom iz naše družine. Potreba po podobnosti odnosa s potencialnim partnerjem gre še dlje. Ne samo, da si izbiramo takšnega partnerja, ki je podoben našim staršem, z lastnim vedenjem poskušamo tudi od potencialnega partnerja izzvati takšno obnašanje, kot je bilo obnašanje naših staršev.
Ob vsem tem pa se vseeno lahko vprašamo, kaj pa v primeru, če so odnosi s starši za nas vir bolečih izkušenj in globokih razočaranj. Ali tudi takrat obstaja možnost, da naš odnos s starši s partnerjem nezavedno ponavljamo? Ali si prej želimo popolnoma drugačen odnos s partnerjem?
Izid je včasih težko napovedati, vseeno pa je situacija, kjer globoko boleč odnos s starši naprej ponavljamo s partnerjem, žal bolj pogosta, kot si mislimo.
Ženska, ki je bila npr. v družinskem okolju pretepana, si bo, namesto, da bi se tega izogibala, izbrala prav partnerja, ki bo z njo ravnal na podoben način. Takšen način odnosa je namreč edino, kar pozna, hkrati pa ji to zagotavlja, da boleči odnos ponovi, ga morda predela in se ozdravi. Žal je pa dostikrat tudi tako, da se bolečih trenutkov iz družinskega okolja sploh ne spominjamo. V takšnem primeru moramo nek boleči odnos tolikokrat ponoviti, da ga bomo ozavestili. Še takrat ga bomo namreč lahko predelali ali spremenili.
Vse navedeno nas lahko hitro napelje na predstavo, da preteklosti ne moremo ubežati. Res je pogosto tako, vseeno pa ponovitev preteklosti ni vedno nekaj slabega. Če namreč izberemo partnerja, ki je podoben našim staršem in z njim ustvarjamo podoben odnos, kot je obstajal v našem družinskem okolju, je to skoraj zagovorilo, da nam ob takšnem partnerju ne bo dolgčas.
Med nami in našim potencialnim partnerjem bo namreč vedno neka zavestna in nezavedna privlačnost, ki bo narekovala naš odnos. Res pa je, da pretekle izkušnje v odnosu s starši velikokrat niso pozitivne. Takrat pa je pomembno, da vzorec odnosov skušamo pretrgati in se tako izogniti ponavljanju vedno istih napak. Takšne spremembe niso enostavne, vključujejo predvsem veliko razmišljanja o lastnih odnosih, željo po spremembi, predvsem pa prepoznavanje podobnosti med sedanjimi in preteklimi odnosi.
Navsezadnje je res, da glede intimnih odnosov že od otroštva naprej nismo nepopisan list, začetek naše zgodbe so namreč pomembno spisali starši. Pomembno je le, da vemo, da v odraslosti našo zgodbo vseeno pišemo sami.
|
 |
|
Povej svoje mnenje
14.11.2008 | lepainpametna
hm hm asdf pa res ima svoje mnenje
12.11.2008 | asdf
Ko se nam v srčne zadeve mešata ata in mama
Povej naprej
Avtor: Psihologinja ONA , oktober 2008
Popularne predstave o zaljubljenosti rade opisujejo, kako je naš partner podoben našemu očetu ali kako ima pogosto podobne lastnosti kot naša mati.
Je vse zgolj zgodba predstavljena v popularnem tisku, ali si res izbiramo partnerje podobne našim staršem? Dober način, da to ugotovimo je, da se enostavno vprašamo, ali nas na osebi vedno znova prevzamejo podobne lastnosti. Še bolj očiten pokazatelj tega, da odnos s partnerjem spominja na odnos z našimi starši, je opažanje podobnosti med kakovostjo odnosa in kakšno izkušnjo iz preteklosti.
Teorija, da je obstaja podobnost med odnosom z našim partnerjem in z odnosom z našimi starši, namreč veliko bolje opisuje naše partnerske odnose, kot si sploh lahko predstavljamo. Osnovna predpostavka te teorije je, da je naš prvi pravi in hkrati najgloblji ljubezenski odnos, odnos z našimi starši. V tem odnosu se oblikuje podlaga za vstop v vse druge intimne odnose. Na prvem mestu odnos s starši vpliva na naše vzorce navezanosti z drugimi pomembnimi osebami.
Če je naš odnos s starši, zlasti z materjo, ostal na stopnji popolne odvisnosti, bomo v odnosu s partnerjem najverjetneje vpleteni v podoben odnos odvisnosti. Poleg tega naše prihodnje odnose zaznamuje celotna družinska dinamika in družinsko vzdušje, ki si ju, čeprav nezavedno, v odnosu s partnerjem želimo podoživeti. Ko začnemo namreč vstopati v partnerske odnose je edino, kar poznamo in edino, kar nam vzbuja občutke varnosti, odnos z nekom, ki nas spominja na odnose z našimi starši.
Pri odnosu s partnerjem pa ne gre vedno za podobnost odnosa s starši. Če smo namreč v odnosu s starši doživeli negativne izkušnje, obstaja možnost, da ne bomo s partnerjem ustvarili odnosa, podobnega tistemu s starši, temveč ravno nasprotnega. Kljub tej razliki, pa gre v obeh primerih za podoben vzorec. Odnos, ki ga imamo s partnerjem vzpostavljamo na osnovi odnosa s starši, ne glede na to, ali je bil ta odnos pozitiven ali negativen.
Pomembno je tudi, da se zavedamo, da ni samo že vzpostavljen odnos podoben takšnemu, kot smo ga imeli s starši, temveč, da tudi sami aktivno iščemo takšnega potencialnega partnerja, s katerimi bomo zmožni ustvariti odnos, ki nas bo spominjal na takšnega s starši. Verjetno je vsak izmed nas doživel nepričakovano in popolnoma nenadno navdušenost nad nekom, pa sam ni točno vedel, zakaj. Najverjetneje je vzrok za to podobnost fizična ali psihična privlačnost z nekom iz naše družine. Potreba po podobnosti odnosa s potencialnim partnerjem gre še dlje. Ne samo, da si izbiramo takšnega partnerja, ki je podoben našim staršem, z lastnim vedenjem poskušamo tudi od potencialnega partnerja izzvati takšno obnašanje, kot je bilo obnašanje naših staršev.
Ob vsem tem pa se vseeno lahko vprašamo, kaj pa v primeru, če so odnosi s starši za nas vir bolečih izkušenj in globokih razočaranj. Ali tudi takrat obstaja možnost, da naš odnos s starši s partnerjem nezavedno ponavljamo? Ali si prej želimo popolnoma drugačen odnos s partnerjem?
Izid je včasih težko napovedati, vseeno pa je situacija, kjer globoko boleč odnos s starši naprej ponavljamo s partnerjem, žal bolj pogosta, kot si mislimo.
Ženska, ki je bila npr. v družinskem okolju pretepana, si bo, namesto, da bi se tega izogibala, izbrala prav partnerja, ki bo z njo ravnal na podoben način. Takšen način odnosa je namreč edino, kar pozna, hkrati pa ji to zagotavlja, da boleči odnos ponovi, ga morda predela in se ozdravi. Žal je pa dostikrat tudi tako, da se bolečih trenutkov iz družinskega okolja sploh ne spominjamo. V takšnem primeru moramo nek boleči odnos tolikokrat ponoviti, da ga bomo ozavestili. Še takrat ga bomo namreč lahko predelali ali spremenili.
Vse navedeno nas lahko hitro napelje na predstavo, da preteklosti ne moremo ubežati. Res je pogosto tako, vseeno pa ponovitev preteklosti ni vedno nekaj slabega. Če namreč izberemo partnerja, ki je podoben našim staršem in z njim ustvarjamo podoben odnos, kot je obstajal v našem družinskem okolju, je to skoraj zagovorilo, da nam ob takšnem partnerju ne bo dolgčas.
Med nami in našim potencialnim partnerjem bo namreč vedno neka zavestna in nezavedna privlačnost, ki bo narekovala naš odnos. Res pa je, da pretekle izkušnje v odnosu s starši velikokrat niso pozitivne. Takrat pa je pomembno, da vzorec odnosov skušamo pretrgati in se tako izogniti ponavljanju vedno istih napak. Takšne spremembe niso enostavne, vključujejo predvsem veliko razmišljanja o lastnih odnosih, željo po spremembi, predvsem pa prepoznavanje podobnosti med sedanjimi in preteklimi odnosi.
Navsezadnje je res, da glede intimnih odnosov že od otroštva naprej nismo nepopisan list, začetek naše zgodbe so namreč pomembno spisali starši. Pomembno je le, da vemo, da v odraslosti našo zgodbo vseeno pišemo sami.
03.11.2008 | THE SECRET -RAZODETJE LE VAM NAJDRAZJI ONA-ON
Sredi leta 2006 je izšel zanimiv DVD z naslovom »The Secret«, v katerem znani ameriški predavatelji, pisci in »učitelji« (vseh skupaj je 24), govorijo o »skrivnosti«, ki je bila dolga leta skrita pred širšo javnostjo. Naj naštejem le nekatere »učitelje«: Joe Vitale, Bill Harris, James Arthur Ray, Bob Doyle, Lisa Nichols, Bob Proctor, Michael Beckwith, Jack Canfield …
Ker sem naročen na kar nekaj e-mesečnikov iz tujine, ki me seznanijo z najnovejšimi dogajanji in dognanji na področju osebne rasti, motivacije in bogatenja, sem tako že poleti 2006 dobil kar nekaj e-mesečnikov v katerih je bilo govora o izjemnem DVD-ju, ki je izšel v Avstraliji in nosi ime »The Secret«.
Glede na to, da so vsi nastopajoči »učitelji« zelo dobro oglaševali DVD preko interneta in svojih »mailing list«, lahko rečem, da je bilo temu DVD-ju preprosto »usojeno« postati uspešnica še preden je uradno izšel. V tem trenutku je bilo svetu prodanih že za več kot 1,5 milijona DVD-jev »The Secret«, pred časom pa je izšla tudi knjiga z istoimenskim naslovom, ki se tudi odlično prodaja.
Nekateri sodelujoči »učitelji« so bili najprej povabljeni v oddajo Larry King Live, nato so nastopili še na nekaterih drugih TV postajah, vrhunec pa se je odigral pred slabimi 14 dnevi, ko so bili »učitelji« iz »The Secret« kar dvakrat povabljeni v eno izmed najbolj gledanih oddaj v ZDA – Oprah Show. Kaj to pomeni za prodajo DVD-ja in knjige ni težko uganiti – prodaja, ki že sedaj ni ravno nizka, je (bo) šla v višave.
V tem trenutku na različnih forumih in blogih, ne samo v ZDA, temveč po vsem svetu, poteka zanimiva debata – Ali je »The Secret« res takšna »skrivnost« in na novo odkrit princip, ki v svetu ni poznan.
Konec leta 2006 sem tudi sam naročil DVD »The Secret« in priznati moram, da me je s svojo barvitostjo in živostjo pripovedovanja ter čudovitimi kulisami navdušil. A če sem iskren, me je bolj kot sama vsebina pritegnilo to, da je DVD imel možnost izbire podnapisov (sicer v angleščini) za ljudi, ki imajo težave s sluhom. Glede na to, da uporabljam slušni aparat, je bil ta »dodatek« zame zelo primeren in vso vsebino, podano v tem filmu, sem do potankosti razumel.
Tisto, kar film »The Secret« razkriva kot skrivnost, se imenuje Zakon privlačnosti (po angleško Law of Attraction) in to, kar »učitelji« razkrivajo kot skrivnost, ki ni bila poznana širšim množicam, je v krogu ljudi, ki berejo knjige o osebni in duhovni rasti, že dolgo časa poznano, le da je v filmu vse skupaj malo lepše zapakirano in bolj barvito povedano.
Zato, da bi Slovenci odkrili »The Secret«, ni potrebno, da naročujemo DVD iz tujine, saj imamo tudi v Sloveniji kar nekaj piscev in predavateljev s področja osebnostne rasti (Roy Goreya, Boris Vene, Nikola Grubiša, Smiljan Mori, Franjo Trojnar, Martin Kojc …).
Sredi 20. stoletja je bil med Slovenci najbolj poznam Martin Kojc, ki je med prvimi pri nas opisoval duhovne zakone, po katerih deluje vesolje. S svojimi knjigami je navdušil bolj v tujini, kot pa v domovini, tako da smo ga pri nas začeli »odkrivati« šele po letu 1945.
Celotna zgodba v filmu »The Secret« temelji na delu Wallace D. Wattlesa, ki je leta 1910 izdal preprosto knjigico z naslovom ZNANSTVENI PRISTOP K PRIDOBIVANJU BOGASTVA, ki je tudi mene osebno izjemno navdušila.
V filmu so povzeti tudi nekateri drugi avtorji s konca 19. in začetka 20. stoletja, njihova dela pa lahko dandanes brezplačno najdete na internetu, saj je od njihovega nastanka minilo že toliko časa, da so avtorske pravice prešle v javno domeno.
Osebno sem se z Zakonom privlačnosti srečal že mnogokrat in lahko rečem, da le-ta v mojem življenju deluje, pa tudi ljudje, ki so se že srečali z mojimi knjigami in se udeležili seminarjev, lahko potrdijo, da le-ta zakon deluje tudi v njihovih življenjih.
Zakaj torej preko DVD-ja »The Secret« odkrivati Ameriko, če pa marsikaj, kar »razkriva« film »The Secret«, lahko najdete v knjigah slovenskega avtorja. Preberite si knjige VEČ DAŠ, VEČ IMAŠ!, ŽIVLJENJSKI DIAMANT in pa TAM, KJER JE VOLJA, TAM JE POT in vam bo vse jasno.
Preko teh treh knjig boste spoznali »The Secret« iz prve roke in se prepričali, da so naše misli stvari ter da v svoje življenje privlačimo tisto, kar si v mislih predstavljamo.
Marsikatero orodje na poti do naše osebne, duhovne in finančne rasti nam je že na voljo ter je na dosegu naših rok, vendar mi »rešitve« ne prepoznamo ali pa je ne želimo videti, saj bi sami morali spremeniti določene stvari pri sebi.
Ljudje si pogosto želijo takšno rešitev, da njim ne bo potrebno ničesar storiti. Toda tako ne gre – vse začne pri nas samih. Če verjamete ali ne - »The Secret« vsakdo od nas na nezavedni ravni že pozna, a te skrivnosti iz takšnih ali drugačnih razlogov ne uporablja v svojem življenju.LEPO POTOVANJE VSEM.
|
|
Mnenj ne cenzuriramo
oziroma vanje posegamo samo v skrajnih primerih,
ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h
kriminalnim dejanjem, ipd. Za mnenja ne
odgovarjamo. |
|
|
|
 |
|