...in ki so jo zasedle ali si jo želele različne države, je kljub opustošenju, ki so ga za seboj puščali poraženci, ohranila tipično korejsko dušo. Naj vas ne zavedejo ultramoderni nebotičniki, večinoma v lasti "čaebolov", družinskih združb, kot so Hyundai, Samsung in Daewoo, ki nadzorujejo večino korejske industrije.
Le bežen pogled za stolpnice vam razkrije stoletja staro mesto, ki je kljubovalo japonski dominaciji, bitkam med ameriško vojsko in vojaki komunističnih sil ter državnim udarom. V strogem mestnem jedru še vedno stojijo kraljevske palače, večinoma iz obdobja dinastije Čoson (1392–1910). Ena najlepših je prav gotovo palača Čongmjo, ki je uvrščena tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Sprehod skozi ogromne dvorane in čudovite vrtove, ki jih obdajajo, je prava šolska ura estetike stare Koreje, predvsem njene arhitekture, urejanja okolice in feng šui principov, danes tako popularnih tudi pri nas. Na žalost je bilo veliko zgradb uničenih med zadnjo japonsko okupacijo, od leta 1910 do druge svetovne vojne, nekatere najlepše primerke korejske keramike, slikarstva in lepopisa pa so uničili ali odnesli na Japonsko. Toda kljub uničenju palače še vedno skrivajo ogromno zanimivosti, zlasti si velja podrobneje ogledati živalske glave, izklesane iz kamna ali lesa, ki strmijo v vas skoraj na vsakem koraku.
V nasprotju z večino azijskih mest je Seul zelo zeleno mesto. Večina parkov je znotraj palač in poleg sprehajalnih stez boste v njih našli skrite predelčke z ribniki, s slapovi in predvsem zelo malo sprehajalci. Fantastična sprostitev po stresnem spremljanju nogometnih tekem! Eden večjih zelenih mestnih predelov je hrib Namsan, katerega zaščitni znak je ogromen televizijski stolp. Z razgledne ploščadi na vrhu se razprostira eden najlepših pogledov na mesto, ki je dom več kot deset milijonov ljudi in nekateri ga uvrščajo na peto mesto med največjimi svetovnimi mesti. V vsej državi živi okrog 45 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da jih v prestolnici prebiva skoraj 24 odstotkov oziroma kar 40 odstotkov, če prištejemo še bližnjo okolico. Podatek, ki zbuja skrb med Korejci, pa je čedalje večja neenakost v številu pripadnikov obeh spolov. Z uporabo moderne tehnologije, ki pred rojstvom napove spol otroka, se veliko staršev odloča za abortus ženskih zarodkov, kajti v tradicionalni korejski družbi je še vedno zakoreninjena želja po moških potomcih. V preteklih letih so osnovne šole prijavile, da je 48 odstotkov njihovih učencev ženskega spola in da zmanjševanje števila žensk še narašča! Toda čeprav je Seul eno največjih mest na svetu in čeprav so ženske v manjšini, je mesto neverjetno čisto, varno in prijazno. Sporazumevanje na ulici je kar težavno opravilo, kajti stopnja znanja tujih jezikov je nizka, vendar prijaznost in ustrežljivost meščanov poplačata ves napor, vložen v sporazumevanje s pomočjo rok.
Da ne bo zadrege
Delno gre zaslugo za izrazito tradicionalnost Korejcev pripisati njihovemu etičnemu sistemu. Koreja je namreč najbolj konfucijska dežela na svetu, celo bolj kot Kitajska, od koder konfucijanstvo izvira. Jedro konfucijske miselnosti je princip petih odnosov, ki predpisujejo vedenje med vladarjem in drugimi ljudmi, očetom in sinom, možem in ženo, mladimi in starimi in med prijatelji. Zato morate, preden se spustite v raziskovanje korejske družbe, poznati nekaj pravil vedenja, ki se močno razlikujejo od naših, kajti, verjemite mi, sicer se lahko znajdete v zelo nerodnih situacijah.
Ker seveda ne poznam korejske pisave, sem med iskanjem nekega mestnega predela za pomoč prosila starejšega mimoidočega, ki mi je bil z velikim veseljem priskočil na pomoč, vendar mu nikakor nisem uspela dopovedati, v kateri del mesta sem bila namenjena, zato sem pograbila svoje pisalo, ki pa je bilo na žalost rdeče barve in mu nakracala nekaj besed. Iz prijaznega strička se je možak v trenutku spremenil v tulečo pošast, ki se jih spomnim iz krutih japonskih risank. V tistem trenutku sem začutila, kako se je moral počutiti ubogi E. T., ko so ga odkrili in obkolili! Stala sem sredi ulice, okrog mene se je zgrinjala množica ljudi grdih pogledov, jaz pa nisem vedela zakaj, kaj mi hoče starec dopovedati in tudi ne, kakšen bo konec tega neljubega incidenta. Čez nekaj minut se je množica začela razhajati, hrup je potihnil in uspela sem jo pobrisati s kraja zločina. Šele prijatelj mi je razložil, da v Koreji, še posebej med starejšimi ljudmi, sporočilo, napisano z rdečo barvo, pomeni sovražnost in neprijaznost.
Takšnih nenapisanih pravil je v Koreji kar nekaj, od nesrečne številke štiri (pomenila naj bi smrt) do pravila, da se prigrizkov na stojnicah s hrano nikoli ne je med potjo, ampak vedno na kraju, kjer je bila hrana kupljena, pa do predelov hiše, kamor nikoli ne smete vstopiti obuti. Najboljša taktika je, da sogovornike kar vnaprej seznanite, da vam je korejska kultura tuja in naj oprostijo morebitnim nesporazumom.
Za vse, ki bi rade podoživele korejsko tradicijo, v mestu pripravljajo ceremonije, ki obiskovalce vrnejo stoletja nazaj in jih učijo zapletenih postopkov in formalnosti, ki so se jih morali držati člani kraljevskih družin. Ena takih je poročna slovesnost, ki so jo pripravljali za člane dinastije Joseon. Ta zgodovinski dogodek je prebivalcem predstavljal enega največjih festivalov, v katerem je sodelovalo več tisoč ljudi. V začetku meseca junija bodo v Seulu uprizorili še zadnje predstave in če boste imele srečo in se udeležile nogometnega prvenstva, garye – kraljeve poročne slovesnosti - nikar ne zamudite. Informacije o krajih in urah prireditve dobite na spletni strani www.english.metro.seoul.kr/news/trad.
Še ena od oživljenih starih tradicij se odvija vsak dan razen ponedeljka pred palačo Deoksugung. Vhod v kraljevo palačo je bil navadnim smrtnikom strogo prepovedan in da ne bi kateri od njih slučajno zašel v sveto mesto, je kraljeva straža palačo varovala dan in noč. Danes prirejajo pravi spektakel, ki se imenuje Ceremonija menjave kraljeve straže. V juniju se odvija med 14:00 in 15:30 uro, torej ravno prava uvertura v divje boje na nogometnih igriščih.
Mravljišča
Najbolj primeren kraj za opazovanje Korejcev je sprehod po eni izmed tržnic. Največja v Koreji stoji v neposredni bližini enih od srednjeveških mestnih vrat, imenovanih Tongdaemun. Tudi tržnica nosi enako ime in njen večji del je pokrit (če se sprašujete, kaj početi na deževen dan v Seulu ...), na njej pa prodajajo predvsem tekstil. Najbolj zanimiv del so prodajalne tkanin za hanbok, tradicionalna ženska oblačila. Če želite obiskati tipično tržnico, ki ponuja vse mogoče, pa se podajte do ostanka še enih mestnih vrat, kjer si boste morale dobesedno utirati pot med množicami domačinov, ki kupujejo na tržnici Namdaemun. Če vas nakupovanje navdušuje, se tu lahko oskrbite s tipičnimi korejskimi spominki (glinenimi izdelki, keramiko, svilenimi makrameji in predvsem z vsemi mogočimi oblikami ginsenga) ali pa primerjate cene oblačil s tistimi v nakupovalnih središčih v Itaevonu. Ugotovile boste, da večina prodajaln v mestu na tržnici kupuje stvari in jih v luksuznih nakupovalnih centrih prodaja po mnogo višjih cenah.
Koreja je po mnenju mnogih proizvajalka najboljših čajev na svetu. Poleg poznanih čajev (limonin, ginsengov ali ingverjev) je njihova specialiteta prav gotovo ssanghwang čaj, iz korenin treh različnih rastlin, dostikrat pa v njem znajde tudi jajčni rumenjak (menda je dober za močen glas, ki bo na navijaških tribunah še kako zaželen). Prav posebna poslastica na tržnicah pa so stojnice s hrano, na katerih vam postrežejo z najrazličnejšimi korejskimi specialitetami. Kimči, zelenjavo, ki jo zmešajo s čilijem, ingverjem ali česnom in počakajo, da se prepoji, Korejci jedo kot stransko ali glavno jed pri večini obrokov, tudi zajtrku. Zamenjavo za naš krompir boste našli v rižu (bap po korejsko) in tisočih variantah, v katerih ga pripravljajo. Ena najbolj popularnih jedi v Koreji s imenuje Bibimbap, na pari kuhan riž z mletim mesom in izbrano zelenjavo, po lastnem okusu pa si jed lahko začinite s sezamovim oljem in tabascom. Če ste bolj avanturistične, med sprehodom po tržnici poizkusite pondaegi, gosto juho z gosenicami sviloprejke. Pravijo, da je brozga, polna plavajočih insektov, boljša, kakor je videti (in priznam vam, da ni videti okusna)!
Seveda takšne kulinarične poslastice zahtevajo tudi kozarček ali dva po obedu in Seul je poznan po četrtih, ki so namenjene zabavi in veseljačenju dolgo v noč. Šinčon, Taehango, Kangam in Itaevon in dražji predel Apkujong se ponašajo z zavidljivim številom trendovskih diskotek, džezovskih klubov, pabov, čajnic in soju bangov, tradicionalnih korejskih pivnic. Kljub pregovorni sovražnosti med narodoma pa so Korejci od Japoncev prevzeli grozoto, ki se imenuje karaoke in v zadnjih letih so se takšni klubi razbohotili po vsem mestu. V njih se lahko od srca nasmejite korejskim priredbam svetovnih uspešnic ali pa morda preizkusite svoje pevske sposobnosti.
