Skupina Laibach se, po zelo uspešnem prvem delu evropske promocijske turneje, ki je, ob izidu odlično ocenjene plošče VOLK, obsegala 18 koncertov po prestolnicah zahodne in centralne Evrope, vračajo na rodno grudo. 23. in 24. marca 2007 bodo prvič po izidu nove plošče Volk nastopili na domačem terenu, v Delavskem domu Trbovlje.
Kot kurioziteto sporočamo, da je cenjena angleška glasbena revija WIRE v svoji februarski številki enega od nastopov skupine Laibach uvrstila med "60 koncertov, ki so šokirali svet". Gre za koncert, ki ga je Laibach imel 26. decembra 1990 ob 10 - letnici obstoja v stari hali trboveljske Termoelektrarne. Naslov koncerta je bil "10 let Laibacha: 10 let slovenske suverenosti". Laibach je v tem izboru v družbi skupin in izvajalcev kot so: Big Black, The Birthday Party Jacques Brel, Don Cherry, Ornette Coleman, The Fall, Faust, Grateful Dead, Nico, Merzbow, Public Enemy, Nina Simone, Patti Smith, Sonic Youth, The Stooges, Sun Ra, La Monte Young, etc, etc.
Laibach so nastali v Trbovljah leta 1980, spreminjali so ne samo glasbeno, temveč tudi družbeno-politično podobo Slovenije in tedanje Jugoslavije, zase pa člani zasedbe radi rečejo: »Pop je glasba za ovce in mi smo pastirji, preoblečeni v volkove.«. VOLK je že njihov dvanajsti studijski album. VOLK (v germanskih jezikih tudi ljudstvo, narod) je zbirka interpretacij nacionalnih himen, ki vsebuje tudi himno NSK, države v času brez ozemlja in brez državnih meja, s katero so Laibach povezani od njenega nastanka v letu 1984, pa himno Vatikana ter vseslovansko himno z naslovom Slovania.
V tem velikem projektu so Laibach stopili na še neprehojene zvočne poti, rezultat pa kljub temu ostaja tipično laibachovski. Vse skladbe na albumu VOLK so navdihnjene in zasnovane na originalnih nacionalnih himnah, ki jih skupina spremeni v svojevrstne pop pesmi. Uvodna skladba Germania reinterpretira izvirnik Das Lied der Deutschen, pesem, napisana leta 1841, ki je postala himna nemškega naroda po prvi svetovni vojni, v času Weimarske republike. V skladbi Yisra'el je uradna židovska himna prepletena s palestinsko, single Anglia pa temelji na izvirniku Johna Bulla God Save The Queen, ki v predelavi Laibacha seveda zveni precej drugače.
Laibach na novem albumu z duhovitimi besedili in elegantno himničnostjo razkriva kolektivne imaginarne temelje, ki povezujejo posameznike v narode s skupnim patriotskim sentimentom, počivajočim na nasilnih in krvavih zgodovinskih temeljih. S svojo interpretacijo teh skladb (večino pesmi je prevedenih in odpetih v angleškem jeziku, v vsaki pa so gostujoči vokalisti izvedli dele skladb tudi v jeziku originalne himne) pa nam skupina ponuja tudi zelo oster komentar današnje dominantne kulturno-politične situacije.
Laibach je k sodelovanju pri projektu povabil ljubljansko skupino Silence (Boris Benko in Primož Hladnik), ki je na plošči podpisana kot koproducent in soavtor glasbe, Boris Benko pa je mojstrsko prispeval tudi znaten del spremljajočih vokalov in aranžmajev. Poleg skupine Silence je na plošči moč zaslediti tudi glas Mine Špiler (Melodrom), Brine Vogelnik, in celo citre legendarnega Mihe Dovžana, mešalna miza pa je bila v rokah Paula Waltona, sicer znanega po sodelovanju z Björk, Massive Attack in Goldfrap. Plošča je posvečena spominu nedavno preminulega slovenskega filmskega režiserja Boštjana Hladnika.
