Bilo je nedavno.
Potreben sem bil. Kdaj pa nisem? Ankha nisva tvorila že več kot teden in začel sem se spraševati kaj je narobe. Pogrešal sem njene velike mehke prsi in lepe ustne ter koprnel po celjenju njene mednožne rane.
To, da sva izstopila iz začetne zaljubljenosti, mi je bilo jasno že pred leti. »Je morda izpila moj izvir spolne privlačnosti?« sem se spraševal in z razpoložljivimi jeziki ljubezni začel igrati nanjo. Upal sem, da bo danes, ko sva preživela povsem sproščen večer, kaj drugače.
Nič.
Spolnega gambita z njene strani ni bilo. Ostala je ravnodušna, moja koža pa je bila vedno bolj okužena z njeno lepoto. Srbela me je od želje, toda njenega zaklada se nisem smel dotakniti, čeprav je bil moj. Nezavedno me je pahnila v jamo k drugim gobavcem.
Znan po svoji tišini, v kateri nenehno premišljujem in postavljam neka pravila, ki v danem prostoru in času veljajo bolj meni kot drugim, sem potrpežljivo tajal ledeno goro.
»Elena, kaj leži na tvoji duši? Bi se pogovorila?« sem jo vprašal v polmraku in z desnico šel skozi njene zlate lase.
»Pusti me, utrujena sem.« me je ledeno zavrnila in se obrnila na bok. Moja samozavest je padala iz njene ledene gore v ocean, ki ni imel dna. Nato sem bil Titanik in praska po moji duši je pustila usodno opustošenje, ki se nikoli več ni saniralo.
Namesto pogovora o najinem razpadajočem razmerju sem se vnovič poglobil v razmišljanje. Takrat je bil na tapeti prestop Petita in Overmarsa iz mojega Arsenala v kolegovo Barcelono. O tem sva se popoldan že pogovarjala ob pivu.
Preklinjal sem izgubo taktičnega vezista in hitrega krilnega napadalca ter se bal, da gre za usoden udarec učinkovitosti Wengerjeve sodobne taktike hitrih nasprotnih protinapadov.
Bil sem žalosten; a hkrati sem besnel. In kriva sta bila oba! Manager Wenger in ženska, ki sem ji poklonil svoja najlepša leta. Želel sem se hkrati izpisati iz kluba navijačev ter jo nagnati nazaj k njeni mami, da bi se lahko sam nemoteno posvetil drugim ženskam. Srce mi je razbijalo in nisem mogel zaspati.
Medtem, ko se je Titanik potapljal, se nisem menil za krike žensk in otrok. Rotili so me, naj ne odneham. Toda nisem se menil za te umirajoče varuhe moje navezanosti nanjo in sedel v čoln ter odveslal. Prebudil sem se v kopalnici in vzel stvari v svoje roke.
V pralnem stroju sem poiskal njene črne tangice in jih vonjal med onaniranjem. Seme je lilo v potokih, vendar tokrat z njim nisem zalil njene maternice.
V krčih sem se zavedel prekršenega Ankhovega pravila, ki pravi, da je največji užitek moškega v njegovem največjem čudežu.
Ovit v redno introvertiranost sem se naslednjič zbudil v kuhinji. V rokah sem že imel pivo in listal športni časopis. Špekulacije o prestopih nogometašev in košarkarjev iz kluba v klub so se skrivale v senci nenehnih vprašanj o smiselnosti nadaljevanja frigidnega razmerja.
