S teboj sem v dobrem in slabem, ker je najino bistvo enako in eno. Za ljubezen ni časa in prostora. Lahko si na drugem koncu vesolja, pa sva še vedno povezana. Ne premaga je niti smrt. Lahko te še vedno ljubim, tudi če si že "na drugi strani". Še vedno si del mene in jaz sem del tebe.
Zavest o taki ljubezni je tisto, kar nas krepi in nam daje moči v težkih časih. Vemo, da tema obstaja, toda to je le del resnice. Drugi del resnice je svetloba. Naša lastna izbira je, na katero se bomo osredotočili. Vemo pa tudi, da teme, kot je nekdo posrečeno napisal, ne preženemo z metlo, ampak s svetlobo. Ta svetloba ljubezni je v nas in od nas samih je odvisno, koliko ji bomo pustili, da zasije skozi "prevleko" vsega ostalega. Zavedajmo se, da če ji bomo dopustili, da se izrazi, bo najprej zasijala prav za nas. Okrepila nas bo in nas hranila. Čim bolj bomo v stiku z njo, tem mirnejši in zadovoljnejši bomo in več bomo sposobni dajati drugim.

Dokler se samo izgubljamo v vsakdanjih skrbeh, opravkih, razgovorih in raznih nadomestilih za srečo, ki nas samo raztresajo, namesto da bi nam pomagali zbrati se in spoznati, kdo smo v resnici, živimo kot berači v kraljevski palači, namesto kot kralji, kar v resnici smo. Mislimo, da moramo moledovati za drobtinice, namesto da bi z drugimi velikodušno delili svoj kraljevski zaklad. Ker resnično smo kralji in kraljice, naš kraljevski zaklad pa smo mi sami. To spoznati in živeti v skladu s tem je končni cilj joge. Vsi drugi dobri učinki, kot so dobro zdravje, samozavest, boljša učinkovitost, življenjska radost, boljši odnosi in drugo so samo stopnice na poti. Spoznajmo, kdo smo v resnici, in to spoznanje podelimo z drugimi. Ni treba besed. Naše življenje samo bo razkrilo, koliko smo to spoznali in koliko živimo v skladu s tem. Drugi bodo to začutili, tudi če ne bodo znali opredeliti, za kaj gre. Preprosto se bodo dobro počutili v naši družbi in mi v njihovi.
|