 Vaš najljubši moški leži v postelji, okna spalnice so zatemnjena, po možnosti ima vključen še vlažilec zraka in na pet minut vas kliče, da mu prinesite skodelico čaja z limono in medom. Tik na tem ste, da ponorite. Kaj se dogaja? Vaš moški je staknil prehlad.
Sicer velja, da imajo moški višji prag bolečine, a to gre z roko v roki z ekstremno nizkim pragom potrpežljivosti. Že najmanjši kašelj ali smrkanje lahko moškega prepriča, da je domala na smrtni postelji in da na tak katastrofalen dan prav gotovo ne more početi nič drugega kot počivati in se pustiti zdraviti. Poudarjam: moški se radi pustijo negovati.
 Veliki bojevniki, lovci najraje pridejo nazaj v domačo jamo in se pustijo postreči z izvrstnim obrokom pripravljenim iz njihovega ulova, pustijo se crkljati in razvajati do amena, pa čeprav so se le nekoliko urezali v prst. Ubogi, ubogi revčki naši.
Predvidevam, da gre to njihovo obnašanje z roko v roki s tistim famoznim mnenjem, da iščejo moški partnerko, ki bi se tako ali drugače najbolj približala podobi njihove mame oziroma idealni podobi mame, ki jo imajo vcepljeno nekje v podzavesti.
In morda se prav zato žene ponavadi ne marajo s taščami, ker so prav tiste, ki so nadomestile njihovo vlogo v sinčkovem življenju in so zdaj žene tiste, ki poskrbijo za ubogega Janezka ali Milančka, ko prvič zakašlja in ni sposoben vstati iz postelje, kaj šele oditi v šolo oziroma službo.
In čeprav mu vztrajno kažete termometer, ki nakazuje prej podhladitev kot pa kaj podobnega vročini, mu tipate bezgavke, ki jih ne bi začutile pa če bi s krampom zakopale v njegov vrat, gledate dol v žrelo, ki ni prav nič rdeče ali gnojno, ugotavljate pa, da bi si vseeno lahko umil zobe, pa če je bolan ali ni, se vaš moški ne bo vdal in bo še naprej vztrajno trdil, da je neznosno bolan in ima pač kakšno takšno bolezen, ki se ne kaže tako kot ostale. Prosim vas lepo.
 Zanimivo pa je tudi kako zelo se poveča selektivnost pripravljenosti početi karkoli, kadar so moški bolni (ali mislijo, da so). Prva stvar, ki jo bodo v jutru naredili je, da bodo poklicali šefa in mu sporočili, da ne pridejo v službo. Naslednja postaja je nazaj – postelja.
Ko boste ve prišle iz službe zgarane, utrujene in tečne ter se najprej usedle za kuhinjsko mizo poskušajoč v miru spit kavico, potem pa se lotiti še kuhanja, vas ne bo sposoben niti prit pozdravit in povprašat po vašem dnevu, po vsej verjetnosti pa se vam bo celo zadrl kaj v stilu: 'Draga, končno si doma! A mi lahko prosim narediš malo čaja, sem bolan?!' in nato še pet drugih naročil: 'Pa na limono ne pozabi!', 'A še imamo kaj meda doma?', 'A kak C vitamin bi se tudi dalo najt?' in tako naprej.
 In ker ga tako neizmerno ljubite boste poskrbele zanj, pripravile toliko bolj okusno kosilo, ki ga pa na koncu nehvaležni prasec tako ne bo pojedel, ker mu 'ni najbolje v želodcu'. In zvečer, ko bo prejel klic ali pride na kegljanje, na pijačo s kolegi, gledat nogometno tekmo Ž lige bo ves mladosten skočil iz postelje kakor, da ne bi še pred uro umiral za vsaj tremi smrtonosnimi in na sploh izjemno groznimi boleznimi in odšel od doma. Popolnoma zdrav.
Upam, da ste dovolj pametne in mu boste, ko se vrne domov na glas kašljajoč, češ, bolezen je nenadoma prišla nazaj, ne vem kako to!, navile ušesa. Moški namreč ostajajo za vse večne čase majhni fantki, ki bodo raje izbrali igro in zabavo, kakor pa da bi se pozdravili do konca, če so že tako hudo bolni.
In tudi v marsikaterem drugem aspektu življenja bodo prej izbrali nogomet in pivo ne glede na to kako hudo jih bo gledala njihova partnerka. A veš, draga, to so moške zadeve, ti ne razumeš.
 Zato izkoristite materinsko pozicijo v katero vas tako pogosto postavlja in ga prisilite, da izpusti tisto velepomembno nogometno tekmo na televiziji, ker je zanj v takem trenutku resnično pomembno, da se dobro odpočije, televizor pa mu lahko povzroči še kak glavobol povrhu, tega pa si res nihče ne želi.
Bodite hudičevke za katere nas tako pogosto označujejo in mu dobro preberite kozje molitvice, da naslednjič, ko se bo malo urezal, popraskal ali zakašljal ne bo upal niti pisniti, kaj šele pritoževati. In ne bo nikoli več godrnjal, da je zrezek nekoliko suh potem, ko ste zanj tri ure skakale naokoli po kuhinji in mu pripravljale daleč najboljše nedeljsko kosilo vseh časov.
In ne bo trmaril, da mu prinesite pivo v zgornje nadstropje, čeprav ležite z najbolj zanimivo knjigo vseh časov v roki poleg njega in potem, ko mu boste ustregle, zahteval še čips. Naj bodo naši moški končno to, kar naj bi bili: MOŠKI.
|
