 Fantovi starši imajo naslednji vikend praznovanje ob okrogli obletnici njune poroke. Sklenila sem, da bo tokrat moj dragi kar lepo prisoten, ko bova kupovala darilo za to priložnost, da ne bo spet kaj narobe, ko bo moja taščica privlekla na dan darilo in »med vrsticami razbrala moje zlobno skrito sporočilo«. Zdi se, da čisto nikoli ne morem najti pravega darila za njo. Da je stvar še slabša, mi potem fant doma po navadi reče: »…saj vem, da nisi mislila tega, ampak lahko bi vedela, da bo mami pomislila na to…« V izogib ponovni drami sem se odločila, da bo ob tej priložnosti darilo izbral kar on in to bom takoj ob prihodu svoji tašči tudi povedala.
Fant je imel avto na servisu, ker mu je gorela neka lučka, ki ne bi smela in kot po navadi je bilo treba čakati na rezervne dele…da ne razlagam, saj je vedno isto. Zjutraj je ponj prišel sodelavec, ki se v službo vozi mimo naju, po službi pa naj bi ga prišla iskat jaz s svojim avtom in odšla naj bi direktno v šoping po darilo za njegove starše. Jaz seveda pridem ob dogovorjeni uri, a mi fant po telefonu pove, da je s sodelavci še na pijači zraven njihove firme in naj pridem kar tja, da bomo skupaj še nekaj spili. Jaz normalno ugovarjam. Prvič, ker vem, da se bo šoping zavlekel, še vedno se je in drugič, ker se mi preprosto ne da posedati. Ampak on vztraja, da me že vsi pričakujejo in naj končno že pridem. OK. Zapeljem naprej po cesti in na desni vidim barček in družbico mladcev, med katerimi je tudi moj fant. Vsi mi že veselo mahajo v pozdrav.
Vse razen majhne luknje ob cesti je zaparkirano in točno tja bi morala parkirati jaz- bočno!! Kriza, jaz že na splošno nimam pojma o parkiranju in se tega lotim samo v velikih šoping centrih, kjer je milijon prostora, drugače pa vedno vozi in parkira moj fant. Pa se vseeno lotim, ker me seveda cela družbica pričakujoče opazuje. Trudim se in vztrajno vozim malo nazaj in naprej pa ugotovim, da bom spredaj ruknila, če bom tako nadaljevala in poskusim malo drugače, a vseeno ne gre. Fantje že umirajo od smeha, jaz pa sem čisto prepotena in krvava barva na obrazu je že zdavnaj prebila mojo pudrasto masko.
Končno obupam. Avto pustim kar sredi ceste, stopim ven in zavpijem fantu, naj se kar sam zaje… s parkiranjem v to luknjo, zaloputnem z vrati in odvihram k mizi. On je že na poti proti meni, me poljubi in poboža po glavi ter vzame ključe. Avto parkira v prvem poskusu, brezhibno, a to me več ne gane. Jezna sem nanj, ker me je spravil v neroden položaj. Ne pomaga niti to, da me njegovi sodelavci tolažijo, da imajo tudi njihove punce podobne težave pri bočnem parkiranju.
>>> Majine izkušnje - 1.
>>> Majine izkušnje - 2.
>>> Majine izkušnje - 3.
>>> Majine izkušnje - 4.
>>> Majine izkušnje - 5.
>>> Majine izkušnje - 6.
>>> Majine izkušnje - 7.
>>> Majine izkušnje - 8.
>>> Majine izkušnje - 9.
|
