Srbske molitve so bile uslišane. Marija Šerifović je (s pesmijo Molitva) suvereno zmagala na Evrosongu 2007. Naša Alenka Gotar je bila solidna 15.
Marija Šerifović je postala »glavni šerif«, ne samo v glavnem mestu Finske, Helsinkih, temveč v celotni Evropi. Na odlično pripravljenem 52. izboru za najlepšo pesem Evrope je namreč prepričljivo osvojila prvo mesto. Odlična pesem, odlično petje ter minimalističen, pa vendar zelo dodelan, nastop so tisti razlogi, zakaj so bogovi (in glasovi Evropejcev) uslišali Marijo in njeno ekipo. Video z njeno zmagovito pesmijo si lahko pogledate tukaj.
Na drugo mesto se je (dokaj presenetljivo) uvrstil žensko-moško razpoložen/-a ukrajinski predstavnik oziroma predstavnica, ki je zbral/-a kar triintrideset točk manj kot zmagovalna Srbija. Na tretjem mestu so »di(v)jakinje iz Moskve« (Rusi so bili razočarani, pričakovali so celo zmago).
Zmago »vzhodnega bloka« so oplemenitile še Turčija, Bolgarija in Belorusija, ki so se uvrstile takoj za najboljšo trojko. Že malo podrobnejši pogled na prvih petnajst uvrščenih (zaokroža jo ravno naša Alenka Gotar) pa kaže na popolno prevlado ti. »vzhoda«. Mnogo se že govori o »čudni« kuhinji, vendar moramo takoj »pristaviti še svoj lonec« in se iskreno vprašati, kdaj pa se na Evrosongu ni »kuhalo« v zaodrju?!?
Zakaj Evropa ne mara Alenke?
Z nastopom naše Alenke smo lahko vsekakor zadovoljni. Odpela (in nastopala – tukaj mislim predvsem na »svetlobno-lučkarske-efekte«) je odlično. Priznajmo, da so nam (s prvo uvrstitvijo v finale) v Sloveniji zrasli apetiti, vendar razočarani vsekakor in nikakor ne smemo biti. Že zaradi Alenke, ki nas je več kot dostojno zastopala na severu Evrope. Seveda pa nas, po drugi strani, žalosti, da Evropa ni prepoznala »kvalitete naše pesmi« in nas potisnila višje, vsaj tam okrog desetega (z božjo pomočjo tudi petega) mesta.
Na kratko o zmagovalki, Mariji Šerifović
Marija Šerifović se je rodila 14. novembra 1984 v srbskem Kragujevcu. Glasba ji je bila položena dobesedno v zibko, saj je njena mama, Verica, znana etno glasbenica, njen oče, begunec iz Bosne, pa se je posvetil »starogradski glasbi«. Že kot 12-letna deklica je Marija prvič zmagala na glasbenem tekmovanju, že leta 2003, torej pri svojih devetnajstih letih, pa je posnela svoj prvi album (Naj, najbolja). Po slabih dveh letih se je odločila za ponovno snemanje, ter tako ustvarila še »Bez tebe«. Letos je zmagala na Beoviziji (srbska EMA) ter sedaj še v domovini Božička ... Marija Šerifović zmeraj poudarja, da je glasba edini pravi smisel njenega (dosedanjega kratkega) življenja in da na vsem svetu trenutno ne obstaja nič, kar bi ji lahko prineslo ali celo nadomestilo ljubezen in srečo, ki ju čuti vsakokrat, ko stopi na oder.
Poudarki, zanimivosti finalnega večera Evrosonga
O zmagovalki smo, verjetno, povedali skorajda dovolj. Na drugem mestu je, kakor smo poudarili že v uvodu, Ukrajina. Tokrat so se Ukrajinci izkazali z nastopom transvestita v kraljestvu kiča (srebrno-zlata oblačila, petokraka zvezda na glavi), ki je s pesmijo Dancing lasha tumbai, po poročilih novinarjev, v nekaj dneh obnorel Helsinke (in gej populacijo po Evropi). Šolarke iz Rusije so se s pesmijo številka 1 uvrstile na tretjo mesto in bodo »Finlandijo« verjetno zapustile z grenkim priokusom.
Popolnoma drži, da je tokrat zmagal »vzhod« (Turki in njihove visoke uvrstitve me sploh ne presenečajo več kaj dosti, ker vem, da imajo »delovno silo« razpršeno po vsej zahodni Evropi. No, po tem »šerifovskem« večeru, pa zagotovo drži, da tudi »srbska diaspora ni povsem apatična ob glasovanju«). Zagotovo pa je res tudi, da je leta 2007 na Pesmi za Evrovizijo največ izgubil prav »zahod«. Zelo upravičeno so namreč zadnja mesta v finalu zasedli Francozi, Britanci in Irci.
Sam osebno sem navijal za Srbijo in Marijo (itak je to dober komad, pa še del naše nekdanje Jugoslavije), za Madžarsko (pesem se mi je zdela popolnoma drugačna od vseh ostalih, pa še malo bluesa je bilo v njej) ter za Bolgarijo (ker imam rad bobne in tolkala nasploh). Priznam, da sta me dokaj presenetila magični Belorus (s svojim šestim mestom) in – meni dolgočasna - Moldavka Natalija, ki je osvojila celo deseto mesto, kar je bilo za mesto boljše od Bosanke Marie (nisem si mislil, da bo »splezala tako visoko«), prehitela pa je tudi črnolaso krasotico v krasni rdeči obleki, Gruzijko Sopho, ki bi si - vsaj po mojem skromnem mnenju – zaslužila »lepše sanje«.
Na drugo mesto se je (dokaj presenetljivo) uvrstil žensko-moško razpoložen/-a ukrajinski predstavnik oziroma predstavnica, ki je zbral/-a kar triintrideset točk manj kot zmagovalna Srbija. Na tretjem mestu so »di(v)jakinje iz Moskve« (Rusi so bili razočarani, pričakovali so celo zmago).
O zmagovalki smo, verjetno, povedali skorajda dovolj. Na drugem mestu je, kakor smo poudarili že v uvodu, Ukrajina. Tokrat so se Ukrajinci izkazali z nastopom transvestita v kraljestvu kiča (srebrno-zlata oblačila, petokraka zvezda na glavi), ki je s pesmijo Dancing lasha tumbai, po poročilih novinarjev, v nekaj dneh obnorel Helsinke (in gej populacijo po Evropi). Šolarke iz Rusije so se s pesmijo številka 1 uvrstile na tretjo mesto in bodo »Finlandijo« verjetno zapustile z grenkim priokusom.
Popolnoma drži, da je tokrat zmagal »vzhod« (Turki in njihove visoke uvrstitve me sploh ne presenečajo več kaj dosti, ker vem, da imajo »delovno silo« razpršeno po vsej zahodni Evropi. No, po tem »šerifovskem« večeru, pa zagotovo drži, da tudi »srbska diaspora ni povsem apatična ob glasovanju«). Zagotovo pa je res tudi, da je leta 2007 na Pesmi za Evrovizijo največ izgubil prav »zahod«. Zelo upravičeno so namreč zadnja mesta v finalu zasedli Francozi, Britanci in Irci. 
Sam osebno sem navijal za Srbijo in Marijo (itak je to dober komad, pa še del naše nekdanje Jugoslavije), za Madžarsko (pesem se mi je zdela popolnoma drugačna od vseh ostalih, pa še malo bluesa je bilo v njej) ter za Bolgarijo (ker imam rad bobne in tolkala nasploh). Priznam, da sta me dokaj presenetila magični Belorus (s svojim šestim mestom) in – meni dolgočasna - Moldavka Natalija, ki je osvojila celo deseto mesto, kar je bilo za mesto boljše od Bosanke Marie (nisem si mislil, da bo »splezala tako visoko«), prehitela pa je tudi črnolaso krasotico v krasni rdeči obleki, Gruzijko Sopho, ki bi si - vsaj po mojem skromnem mnenju – zaslužila »lepše sanje«. 
