 Z vašo prijateljico redno opravljata standardne kavice in pogovor seveda slejkoprej nanese na vajina življenjska sopotnika, nad katerima se da zmerom potožiti in reči kakšno manj prijazno. Vas je zadnjič pustil na cedilu, pa čeprav sta bila že fiksno dogovorjena za kosilo? Vam je vso noč kradel odejo in vas zrinil čisto k steni? Karkoli je že bilo, kar je tokrat vzbudilo v vas vsaj kanček negodovanja: nič hudega. Vsi včasih storimo kaj, kar drugim ne ugaja najbolj; to je popolnoma normalno!
A pomislite kolikokrat ste v družbi svojih prijateljic svojega najdražjega pričele obkladati z najgršimi možnimi izrazi: od tega, da je vaš lubi bubi naenkrat postal kreten, budala, fuk**, idiot, do tega, da njegovega imena preprosto več ne uporabljate, kadar govorite o njem. In ob vsaki misli nanj popolnoma vzrojite, postanete živčne, mečete dol, ko vas pokliče ter namesto njega, naderete svoje prijateljice kaj si pa misli, da je, oblastniški prasec, saj ve, da ste na pijači s prijateljicami, naj vas že končno neha obremenjevat in omejevat!
.jpg) Tako, vaša jeza se lahko zdaj vsaj nekoliko ohladi in pogasi. Bo pa čas, da resno razmislite same pri sebi, kaj vas tako tišči in teži, da svojo nezadovoljenost zdravite prav na tistem, ki bi vam moral biti najbližji – vašem partnerju.
Kajti prav partner naj bi bil tista oseba v vašem življenju, na katerega se lahko zmerom, ne glede na vse, zanesete. Mu razložite svoje skrbi, dvome, strahove; z njim delite svoja pričakovanja, upe, sanje. Slabe in dobre dni. »For better or for worse«, saj veste kako gre.
Kajti v življenju boste, če boste imele vsaj količkaj sreče, imele le še dva tipa ljudi na katera se boste lahko tako zanesle: na svoje starše in najboljše prijatelje. A starše, ne glede na to kako tesne smo si z njimi, slejkoprej povozi čas in kolikor je to zanje težko sprejet, jih v njihovi vlogi vaših zaščitnikov nadomesti vaš partner.
Prijateljice pa… v končni fazi imajo tudi one svoja življenja in ne bodo mogle več priteči na vsak vaš klic na pomoč (pa čeprav bi to z veseljem storile). In tako smo se znova vrnili k partnerju: k človeku, kateremu bi morale brezpogojno zaupati, ga spoštovati in ljubiti takšnega, kot je.
Naj vam takšne besede ne zvenijo preveč »pocukrano«, ampak naj bodo prvi pogoj za človeka, ki bo stopil v vlogo vašega partnerja. Ne zadovoljite se z ničemer slabšim, čeprav je takšnih opcij na trgu samskih prav gotovo preveč. Z dobrim partnerjem boste tudi ve boljše.
 Po drugi strani pa to ne pomeni, da boste brez partnerja kaj slabše ali na slabšem. Nič vas ne more prej spraviti na dno življenja kot pa slab in neprimeren partner, a za to morate biti odgovorne same, da čim prej ugotovite, da vajina zveza ne vodi samo navgor, navzgor, navzgor. Ne, to ni pravljica, to niso previsoka pričakovanja, to niso iluzije in zmotna prepričanja. Ženske dandanes se premalo spoštujemo (razen tistih nekaj feministk, ki bi lahko tudi rahlo znižale svoj ego) in iz neznanega razloga živi v nas zakoreninjen strah, da bomo ostale same.
Drage moje ženske! Če ste do sedaj lahko bile samske in ste znale dihati, jesti, hoditi, govoriti in opravljati vse drugo, kar človek sploh počne v tem življenju, zakaj ste prepričane, da tega ne boste sposobne tudi vnaprej? Seveda, vsak postane na trenutke osamljen in si zaželi družbe mikavnega spola, pa vendar! Same sebi morate neizpodbitno biti samozadostne.
 In ko se boste zavedle tega, da partnerja ne potrebujete, čeprav vam lahko polepša marsikateri samotni dan, boste za svojega sopotnika izbrale nekoga, ki vas bo vreden in vi njega. In takšnega ljubimca, verjemite mi, ne boste neprestano označevale za prasca in nesposobneža, za debila in luzerja, ker bi to v končni fazi pomenilo, da ste same tisto, s čimer opisujete svojega partnerja. Vaš partner je namreč del vas, vaša zveza, vajino ogledalo.
Zatorej, če resnično tako nizko cenite nekoga, ki je odsev vas samih… Čimprej ga pustite pri miru in najprej pometite pred svojim pragom. Ne dovolite si uničiti srce nekoga drugega, samo zaradi vaše nečimrnosti …
|
