Avtor: NANA , april 2010

Pozdravljena Mojca.

Na njegovo željo sem zapustila delo za šankom in se zaposlila v domu starejših občanov. Svoje delo negovalke imam rada, ker se počutim koristno ko skrbim za svoje oskrbovance in še povrh so ti zelo hvaležni, ker jim pomagaš. Edina slabost mojega dela je fizična utrujenost. Kljub temu, da sem se domov vračala utrujena se je včasih moje delo šele začelo doma. Iz negovalke se doma spremenim v gospodinjo in mamo z ogromnimi živci. Vsak dan sem imela manj časa zase in tako skoraj pozabila nase. Bila sem samo še oseba, ki skrbi za druge.Eno leto je minilo na okrog in jaz več nisem bila ista oseba. V meni ni bilo več potrpljenja, veselja.....bila sem prazna.Postajala sem depresivna in se zredila 15kg-kar me je še bolj razžalostilo in potrlo. Ni mi bilo do spolnosti, ker sem se gnusila sam sebi. Kljub temu, da sem poiskala psihiatrično pom0č in se začela zdraviti z antidepresivi moj mož za mene ni imel razumevanja. Še huje začela me je obtoževati, da mi ni do spolnosti, ker imam drugega. Začenjali so se konflikti, grde besede in na koncu sva pristala na tišini. Spregovorila sva res ko je bilo kaj nujnega. Meni je pasala ta najina tišina, ker sem se borila z svojo depresijo.Mož je začel hodit na pozne pijače in pojavljali so se prijatelji za katere jaz sploh nisem vedela da obstajajo. Mož se je spremenil...postal je bolj prijazen do mene in ni me silil v spolne odnose. Sem mislila da me končno razume.Pa ni bilo tako, začel je tako prihajati domov,da sem otroke morala puščati pri sosedih ko sem delala ob vikendih, ker se mojemu možu ni bilo vredno niti oglasiti na telefon in povedati da ga ne bo.Zgodilo se je 1x,2x,5x in potem sem že nehala šteti. Čez nekaj časa je v meni počilo in sem ga prosila, da naj se odseli, ker s takim človekom ne mislim živeti. In se je. Odselil se je v zelo hitrem času, v dveh dneh v stanovanju ni bilo niti ene sledi o njemu.Dva tedna se nisva slišala. Po parih pogovorih sva se spet začela lepo pogovarjati in celo spolne odnose sva imela, ker sem si jih želela.Vendar nek čuden občutek sem imela v sebi, neki kar ne znam opisat. Ko sva se ljubila je bilo vse drugače...to niso bili najini poljubi, bilo je nekaj tujega. Najbolj me je pa begalo da je skrival telefon od mene in ga ugašal.....Vsakič ko je bil pri meni ni hotel prespati, ampak se je vračal v svoje stanovanje,ki si ga je najel. Odločila sem se in naročila njegove tel.izpiske, toda to je trajalo in nisem mogla en mesec čakati na njih. Odločila sem se da pokličem vdeževalko. Ime ji je bilo Majda in je imela tako lep glas, miren. Povedala mi je da ima moj mož drugo. Čez nekaj časa sem dobila izpiske in res se je ena številka ponavljala in ponavljala ob čudnih urah in dolgih pogovorih.Poklicala sem to številko in oglasila se je ona. Takrat se mi je porušil cel svet. Predstavila sem se ji in jo vprašala kaj ima z mojim možem je rekla, da nič, da sta samo prijatelja......vedela sem da laže.Po tistem sva se večkrat slišale, vendar ko sem ji omenila, da bi se videle ni želela. Jaz sem vedela da laže in sem jo hotela videti , da vem kakšna je. Vse kar sem vedela o njej je da je mlajša od mene in ,da ji je ime Lili. Oba sta mi zanikala, na koncu sem si jaz to vse v svoji glavi spletla in še bolj sem bila zmedena.Po tem ko sva se slišale me je moj mož začel prosit, da bi spet midva zaživela skupaj z najinima dvema otrokoma, ki sta naju potrebovala. Seveda sem pristala. Vrnil se je, jaz pa sem hotela odgovore, hotela sem njegovo priznanje in na koncu sem ga tudi dobila.Ne vem s čim bi primerjala svojo bolečino v prsih, solze, ki so mi tekle so bile težke in so me bolele. Tolažil me je, jokal z mano, obljubljal, da nikoli več, da se zaveda kaj mu me tri pomenimo, da naj ga razumem, da je hotel z mano imeti spolne odnose in sem ga zavračala in da si je on po domače rečeno moral nekje jajca spraznit.Cel mesec sem prejokal, prebedela pa ni bilo konca. Odločila sem se da jo bom poiskala, da jo vidim , da vidim a je lepa? , s čim ga je zapeljala?Ko sem jo videla sem bila presenečena.....bila je majhna, okrogla,kratkih nog....grda. Malo mi je bilo lažje ko sem jo videla in povrnila se mi je moja zavest. Ona me sploh v oči ni mogla pogledat, ker je vedela da sem jo z pogledom zaničevala.Moj mož je do mene postal bolj pozoren v njegovih očeh se počutim spet lepa, odločila sva se še za enega otroka in nama je takoj ratalo, čez dva meseca bom rodila še eno punčko. V meni so še zmeraj vprašanja in strah. Včasih jo sanjam v njegovem objemu.Kako naj se znebim teh občutkov? Kaj če zbolim? A bo spet stekel k drugi? Kdaj bom to prebolela, ker me ta prevara zelo boli in mi ne da mirnega spanca?

MOJCA ODGOVARJA:

Pozdravljena Meri,

Tvoje občutke popolnoma razumem, prevara v nas vzbuja neprijetne občutke nezaupanja. Kako se boš v prihodnosti spopadala s tem pa je odvisno predvsem od tebe same.S prevarami je tako, lahko oprostimo, vendar se moramo zavedati, da žal ne uspemo pozabiti.Sama pri sebi se moraš odločiti, ker gre za tvoje življenje. Če si se odločila za skupno življenje in še enega otroka potem moraš s tem zaključit, kar pa ni enostavno.Svetujem ti, da se o vsem temeljito pogovoriš s partnerjem, predvsem o tvojih občutkih in strahovih, mogoče sam niti ne ve, kako te prevara še vedno boli, kar pa nikakor ni dobro zate. Za vsak odnos je bistvenega pomena odkrit pogovor, da partnerju lahko zaupamo svoja čustva, želje in pričakovanja, ko smo odkriti se partnerski odnos lahko še bolj poglobi. Pogovorita se tudi o nadaljevanju skupnega življenja in delitev obveznosti, da se ti ne ponovi zgodba " deklice za vse" , ki se je končala z antidepresivi (ki jih jaz močno odsvetujem, saj ne rešujejo vzrokov le blažijo simptome) in prevaro, vendar to ni razlog, da ti je bil partner nezvest ampak le njegov slab izgovor. Pravi partner bi ti stal ob strani, ker si nujno potrebovala njegovo pomoč, ne pa da se je šel "tolažit" drugam. Vendar sedaj si se odločila, da poskusita znova, zato poskusi s pogovorom, kako bo z zaupanjem v partnerja in vajin odnos pa bo pokazal čas.