Avtor: Lan , maj 2006

Po premieri v Cannesu, so namreč kritiki žal popolnoma raztrgali film Da Vincijeva šifra. Pravijo, da je dolgovezen, mračnajški in bolj zakompliciran kot sama knjiga, kar naj bi bilo silno nenevadno. Jah, mnenja so deljena. Najbrž si bo treba zadevo pogledati kar na lastne oči. V filmu sicer igrajo Tom Hanks, Audrey Tautou, Ian McKellen, Alfred Molina, Jürgen Prochnow, Paul Bettany, Jean Reno, Etienne Chicot, Jean-Pierre Marielle, idr.

 
ZAKAJ TOREJ GRE?

Najbolj brana knjiga zadnjega časa pisatelja Dana Browna s pomočjo režiserja Rona Howarda (Cinderella Man: legenda o boksarju, Čudoviti um, Odkupnina), prihaja na velika platna. Ameriški profesor simbologije Robert (Tom Hanks - Terminal, Brodolom) je poklican v francoski muzej Louvre, da bi pomagal razjasniti nenavaden umor. Tam spozna vnukinjo umorjenega zgodovinarja Sophie (Audrey Tautou - Amelie, Zelo dolga zaroka) in skupaj se odločita odkriti, kdo je morilec. Ob tem naletita na veliko skrivnost, ki bi utegnila zamajati temelje krščanstva, kar skušata preprečiti škof Aringarosa (Alfred Molina - Spider-Man 2) in njegov neizprosni pomočnik Silas (Paul Bettany - Požarni zid). Langdon za pomoč zaprosi zgodovinarja Teabinga (Ian McKellen - trilogija Gospodar prstanov), kar jih spravi v še večjo nevarnost in skrivnost še bolj zaplete.

Režiser Ron Howard, producent Brian Grazer in scenarist Akiva Goldsman, ekipa, ki je za Čudoviti um prejela več oskarjev, ter producent John Calley (nominiranec za oskarja za Ostanke dneva) vam predstavljajo filmsko verzijo Da Vincijeve šifre Dana Browna, enega najbolj priljubljenih romanov vseh časov z igralsko ekipo, v kateri so dvakratni dobitnik oskarja Tom Hanks, Audrey Tautou, Ian McKellen, Alfred Molina, Jürgen Prochnow, Paul Bettany in Jean Reno.

V Da Vincijevi šifri se vse začne s srhljivim umorov, preiskava pa privede do razkritja največje zarote v zgodovini človeštva.

KNJIGA REKORDOV

Hanks je bil namreč uvrščen v Guinnessovo knjigo rekordov, saj je nastopil v sedmih filmih, ki so v Združenih državah Amerike med letoma 1998 in 2002 presegli dobiček 100 milijonov dolarjev, so sporočili iz založniške hiše. Med filmi, ki jih omenja Guinnessova knjiga rekordov, je tudi animirani film "Toy Story 2", saj je v njem Hanks posodil glas enemu od junakov. Vest so objavili le nekaj dni pred veliko premiero Da Vincijeve šifre, v kateri je glavno vlogo odigral prav 49-letni Hanks. Sicer pa so filmi s Tomom Hanksom, dvakratnim dobitnikom oskarja za Filadelfijo in Forresta Gumpa, doslej samo v blagajne v ZDA prinesli 3,1 milijarde dolarjev.

Hanks bo očitno, sodeč po prahu, ki se ob tem dviga, finančno uspešen tudi s svojim najbolj aktualnim projektom. V Vatikanu, središču krščanstva, se je v zadnjem času razširilo mnenje, da mora Cerkev pozvati k bojkotu filma, posnetega po svetovni knjižni uspešnici ameriškega pisatelja Dana Browna Da Vincijeva šifra. Nigerijski kardinal Francis Arinze, ki so ga po smrti Janeza Pavla II. omenjali kot enega glavnih kandidatov za njegovega naslednika, je šel še korak dlje. Predlagal je, da se proti filmu sproži sodni proces, s katerim bi prepovedali predvajanje, piše rimska La Repubblica.

SPOŠTOVANJE PRAVIC

 “Obstajajo zakonska sredstva, s katerimi se lahko omogoči spoštovanje pravic. Vseskozi sramotijo Jezusa Kristusa. Kristjani ne moremo sedeti križem rok in si reči, da je treba oprostiti in pozabiti,” je bil nič kaj spraven kardinal Arinze. To je povedal za dokumentarec z naslovom Da Vincijeva šifra: mojstrska prevara, ki ga je posnel ameriški novinar Mario Biasetti. Dokumentarec bodo predstavili 16. maja združenju tujih novinarjev v Rimu. Organizacija Opus dei, ki jo Dan Brown v svoji knjigi bremeni nečednih poslov, za zdaj svoje zaščite ne bo iskala po sodni poti, raje so se odločili za predstavitev svoje resnice na svetovnem spletu.

Italijanski kardinal Luigi Poggi je prav tako za La Repubblico dejal, da ne razume, kako ima lahko takšna knjiga, polna žaljivk, toliko bralcev. Samo v Italiji so jo namreč prodali v treh milijonih izvodov, po svetu pa jih je bilo prodanih 40 milijonov. Poggi obenem meni, da Cerkev ne bi smela pravice iskati na sodišču, vendar bi morali verniki proti temu vseeno nekaj storiti. Po njegovem mnenju je eden od razlogov za tako množično prodajo knjige njihova slaba verska vzgoja. Da o reklami za film in knjigo, do katere pride ob takšnih reakcijah, ne govorimo...

OZADJE Dela Leonarda da Vincija: Umetnost & Da Vincijeva šifra

Zadnja večerja
V Da Vincijevi šifri sir Leigh Teabing (Ian McKellen) poda svojstveno razlago te legendarne slike, ki jo je Leonardo da Vinci začel leta 1495 in končal leta 1498. Naredil jo je po naročilu svojega pokrovitelja, milanskega vojvode Ludovica Sforze, in jo je naslikal neposredno na steno samostana Santa Maria delle Grazie v Milanu.

Slika predstavlja Jezusa trenutek po tistem, ko svojim apostolom pove, da ga bo eden izmed njih izdal. Naravni način prikaza čustev apostolov, od šoka, prepadenosti do odsotnega izraza na Judovem obrazu, je bil nekaj povsem novega. Slika je anahronistična, na njej so miza, prt, stoli in lončevina, ki so jo vsak dan uporabljali menihi 15. stoletja.

Leonardo je apostole postavil v štiri skupine po tri, Kristus je na sredini, ločen od ostalih apostolov, okrog njega je prazen prostor. Desno od Jezusa je poženščena podoba mladega apostola, osrednja sled šokantnega zaključka Da Vincijeve šifre.

Ker je Leonardo slikal neposredno na zid, je po besedah zgodovinarja Vasarija slika leta 1556 tako zelo propadla, da so ostali samo še bledi orisi podob.

Mona Liza
Mona Liza je eden najbolj slavnih in prepoznavnih portretov kdajkoli naslikanih. Leonardo je to skrivnostno žensko s pomenljivo vabljivim nasmeškom začel slikati leta 1503 in jo je verjetno nato slikal več let. Tri leta pred smrtjo je Leonardo odpotoval v Francijo, da bi delal za mladega kralja Franca prvega. Portret je odnesel s seboj. Prvič so ga razstavili v Fontainebleauju, nato v Versaillesu in nazadnje v Louvru, kjer se njegov neznani obraz smeji skozi varovalno steklo, pred katerim se zgrinjajo množice. Mona Liza je brez dvoma največja atrakcija muzeja.

Mnogo let je bila slika znana kot La Gioconda, saj naj bi prikazovala Elisabetto, tretjo ženo trgovca iz Firenc Francesca del Gioconde. Vendar o sliki še vedno ugibajo. Nekateri so prepričani, da je Leonardo za model vzel sebe, drugi, da je bila ženska ljubica enega od Medičejcev.

Igralec Jean Reno je že skoraj vse življenje zaljubljen v sliko. "K Moni Lizi se vedno znova vračam," pravi. "Zame je nekakšen parfum, ker se vam zdi, da vas njene oči povsod spremljajo. Prav ta interakcija med sliko in opazovalcem je ta parfum, o katerem govorim, zmožnost, da te omami. Medtem ko drugi pravijo, da je moč Da Vincijevega dela v njenem nasmehu, jaz pravim, da je v njenih očeh."

Howard dodaja: "Na Moni Lizi je nekaj čarobnega in provokativnega. Zato je krasna izbira za ikonični odraz filma in kot grafična, prepoznavna podoba, povezana z zgodbo Da Vincijeve šifre - ne le, da jo je da Vinci naslikal, njene skrivnostne lastnosti popolnoma odražajo teme filma."

Madona v votlini
Leta 1483 je Leonardo dobil nalogo naslikati podobo, ki naj bi bila osrednja slika oltarnega triptiha. Obstajata dve sliki Madona v votlini - izvirnik na platnu, ki visi v Louvru, in kasnejša kopija na lesu, ki je v zbirki Narodne galerije v Londonu, ki prikazuje sedečo Devico Marijo z malim Jezuščkom in Janezom Krstnikom. Poleg je nadangel Uriel.

Slika je del kompleksne skrivnosti Da Vincijeve šifre.

ZGODOVINA

Vitezi templarji
Vitezi templarji so se pojavili okrog leta 1118, potem ko so sveto mesto Jeruzalem (ki ga je leta 614 osvojil kalif Umar) med prvim križarskim pohodom ponovno dobili v roke kristjani. Novemu jeruzalemskemu kraljestvu je vladal kralj Baldwin prvi, ki so ga okronali leta 1100, vitezi, ki jih je vodil Hugues de Payens, so se naselili v krilu njegovega gradu v nekdanji mošeji Al Aqsa, kjer je nekoč stal veliki Salomonov tempelj. Zato so kmalu zatem postali znani kot vitezi templja ali templarji. Bili so meniški vojaški red, ki naj bi varoval krščanske romarje, ki so obiskovali Sveto deželo. Kot viteški menihi so se zaprisegli revščini in celibatu. Njihov emblem je bil rdeči križ na beli tuniki, njihovi naredniki (ki niso bili del plemstva), pa so nosili rdeče na črnem. Red je podpiral Bernard, mogočni opat Clairvauxjski (ustanovitelj cisterijanskega redu, kasneje blaženi Sveti Bernard). Red je cerkev uradno priznala na koncilu v Tridentu leta 1128. Verjetno je Bernard napisal templarsko Pravilo, po katerem svojo zvestobo prisegajo samo papežu.

Ti neustrašni bojevniki so kmalu začeli širiti svoje pristojnosti: niso samo varovali romarjev, ampak so se tudi borili za vse stvari Svetega kraljestva v Jeruzalemu. Od varovanja lastnine odsotnih romarjev so presedlali k bančništvu - tistim, ki so želeli na romanje, so posojali denar za potovanja v zameno za njihovo lastnino - pobirali so davke in desetine. Kmalu so si nabrali veliko bogastva in posesti in njihov vpliv je bil dovolj velik, da so jih začeli prezirati politični voditelji, ki nikoli niso uspeli prevzeti nadzor nad njimi. Lastnina templarjev se je raztezala čez Evropo, vključevala je gradove v Sveti deželi in na Cipru, zaradi poznavanja vzhoda pa so se neizogibno zapletli v politiko. Bili so predniki sodobne profesionalne vojske, predana, dobro izurjena in disciplinirana inštitucija, ki so ji bili višji cilji pomembnejši od junaških dejanj posameznikov.

Njihovi glavni nasprotniki so bili hospitalci, red, ki so ga ustanovili leta 1070, da bi skrbel za romarje in ki bi manj premožnim omogočil bivanje. Tudi ti so se kmalu razvili v vojaški red z veliko močjo in bogastvom. Ta dva mogočna reda nista hotela sodelovati in posvetni vladarji so si zaradi svoje zadolženosti kmalu začeli razbijati glave. Hospitalci so nadaljevali s svojo dobrodelnostjo, ki jih je obvarovala besa, ki je nazadnje uničil templarje.

13. oktobra 1307 (verjetno od takrat naprej petek, trinajstega, velja za nesrečen dan) je kralj Filip četrti Francoski izdal ukaz za aretacijo templarjev in zaplembo njihove lastnine. Ujete templarje so mučili in ti so priznali različne herezije in perverznosti. Kljub naporom, da bi red rešili - na nekaj sojenjih so pripadnike spoznali za nedolžne - so bile sile proti njim preveč odločene, in ko je Jacques de Molay, zadnji Veliki mojster redu, zgorel na grmadi leta 1314, je bilo po dvesto letih konec vitezov templarjev.

Sionsko priorstvo
V romanu Da Vincijeva šifra avtor Dan Brown trdi, da je Sionsko priorstvo resnična organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1099, in da listina, ki jo hranijo v Bibliotheque Nationale v Parizu, razkriva, da so bila med člani priorstva številna vodilna imena književnosti, umetnosti in znanosti. Vendar se je izkazalo, da so bili dokumenti v Bibliotheque Nationale sodobni ponaredki, ki jih je tja vtaknil Pierre Plantard. Slednji je tudi priznal, da je priorstvo s tremi prijatelji ustanovil leta 1956, bodisi kot šalo ali kot del prevare. Leta 1981 je bil izvoljen za velikega mojstra priorstva.

Lažni dokumenti in rokopisi, ki so postali znani kot Dossiers Secrets, trdijo, da je skrivno organizacijo leta 1099 ustanovil Godefroy de Bouillon, ki je vodil prvo armado, ki je odpotovala iz Jeruzalema med prvim križarskim pohodom in ki je bil prvi voditelj ponovno osvojene Svete dežele. Priorstvo naj bi botrovalo tudi ustanovitvi vitezov templarjev, ki naj bi se od priorstva odcepili sto let kasneje.

IGRALCI

Tom Hanks - Robert Langdon
Je prvi igralec, ki je v zadnjih petdesetih letih dvakrat zapored dobil oskarja: za Philadelphijo in za Forresta Gumpa. Za obe vlogi je dobil tudi zlati globus in številne druge nagrade.

Leta 1996 je kot režiser debitiral z That Thing You Do!.

Začel je v nadaljevanki Bosom Buddies, ki so ji sledili filmi Splash (Morska deklica v New Yorku), Volunteers, Nothing in Common, A League of Their Own (Ženska liga), .Punchline, Big (Velik; prva nominacija za oskarja, prvi zlati globus), Saving Private Ryan (Reševanje vojaka Ryana; nominacija za oskarja), The Green Mile (Zelena milja), Cast Away (Brodolom), The Road to Perdition (Pot v pogubo), Catch Me If You Can (Ujemi me, če me moreš), The Terminal (Terminal), The Ladykillers (Morilci stare gospe), The Polar Express (Polarni vlak).

Hanks je sodeloval tudi pri nadaljevankah From the Earth to the Moon (bil je eden od pobudnikov nadaljevanke, izvršni producent, režiser prve epizode ter scenarist in eden od igralcev zadnje) in Band of Brothers (bil je izvršni producent in režiser ene od epizod).

Audrey Tautou - Sophie Neveu
Svetovna javnost jo je spoznala v filmu Amélie. Zanj je dobila nagrado cezar. Film je bil nominiran tudi za več oskarjev, med drugim za najboljši tuji film. Posnela je še filme A Very Long Engagement (Dolga zaroka), Les Poupées Russes, Pas Sur La Bouche, Dirty Pretty Things (Umazane, lepe stvari; njen prvi angleški film), Voyous Voyelle, Happenstance, God Is Great, I’m Not, L’Auberge Espagnole, He Loves Me, He Loves Me Not ter Happy End.

Na začetku kariere je nastopala na televiziji. Ko je presedlala k filmu, je dobila cezarja za najboljšo igralko za Venus Beauty Institute.

Ian McKellen - Sir Leigh Teabing
Za svoje nastope na velikem platnu in na odru je prejel več kot 40 nagrad, med drugim zlatega medveda za življenjsko delo na Berlinskem filmskem festivalu.

Začel je na televiziji in veliko snemal tudi na televiziji. Med drugim je posnel Walter, The Scarlet Pimpernel, And the Band Played On, Rasputin, Cold Comfort Farm in Coronation Street.

McKellen je posnel več kot 40 filmov, med drugim tri dele Mož X, trilogijo Gospodar prstanov (nominacija za oskarja), Rihard III, Gods and Monsters (Bogovi in pošasti; nominacija za oskarja), Flushed Away.

Že vrsto let se zavzema za pravice gejev, vse od kar je leta 1988 priznal, da je homoseksualec. Leta 1990 je bil povišan v viteza za svoje prispevke k umetnosti. Celoten življenjepis, občasno pa tudi dnevnik in redno elektronsko pošto, lahko najdete na www.mckellen.com.

Jean Reno - Bézu Fache
Posnel je filme Pink panter, Misija: Nemogoče, Godzilla, Leon, Ronin, Jet Lag, Volčja bratovščina, Škrlatne reke, Tais Toi, Les Visiteurs (Obiskovalci) 1 in 2, Le Dernier Combat, Subway (Podzemlje), The Big Blue (Velika modrina), La Femme Nikita, Wasabi (slednjih pet z Lucom Bessonom), The Tiger and the Snow, Claire de Femme, Le Jaguar, Loulou Graffiti, L’Operaton Corned Beef, L’Homme Au Masque D’Or, I Love You, Notre Histoire, Signes Exterieurs de Richesse, For Roseanna, Rollerball.

REŽISER

Ron Howard
Ron Howard je dobil oskarja za Čudoviti um. Režiral je tudi filme Apollo 13, Parenthood, Splash (Morska deklica v New Yorku), Cinderella Man (Legenda o boksarju), Backdraft (Povratni ogenj), Cocoon (Kokon), Far and Away (Oddaljena obzorja), Ransom (Odkupnina), How the Grinch Stole Christmas (Grinch), Willow, Night Shift, The Missing.

Bil je izvršni producent številnih filmov in nadaljevank, med drugim From the Earth to the Moon in Arrested Development.

Howard in njegov dolgoletni producentski partner Brian Grazer sta prvič sodelovala pri uspešnih komedijah Night Shift in Splash. Leta 1986 sta ustanovila Imagine Entertainment, v okviru katere so posneli uspešnice The Nutty Professor, The Nutty Professor II (Trčeni professor 1 in 2), Bowfinger, The Paper, Fun With Dick and Jane (Zabava z Dickom in Jane), Inventing the Abbotts, Liar, Liar (Ti, ti, lažnivec). Kot režiser je debitiral leta 1978 z Grand Theft Auto.

Kariero je začel kot igralec. Najprej je nastopil v The Journey ter The Music Man, potem kot Opie v The Andy Griffith Show, in seveda v priljubljeni nadaljevanki Happy Days. Dobre ocene je požel za nastope v American Graffiti (Ameriški grafiti) in The Shootist.

viri: www.kolosej.si; www.dnevnik.si