 Sama beseda parfum izhaja iz latinske besede »per fumum«, kar lahko prevedemo kot »iz dima« ali »skozi dim«. Prvi izdelovalci parfumov, kljub latinskemu imenu, niso bili Rimljani. Začetek izdelave naj bi segal več kot 4000 tisoč let nazaj v zgodovino, v čas starodavnih Mezopotamcev in Egipčanov. A zavedati se moramo, da takrat za pridobivanje parfumov niso uporabljali rož, tako kot danes, temveč so se raje osredotočili na zelišča, začimbe ter posamezne citruse.
Stari Egipt ima v zgodovini parfuma prav posebno mesto. Za razliko od nekaterih drugih civilizacij, ki so takrat dišave uporabljali le za verske namene, so jih Egipčani uporabljali tudi v posvetne. Ženske so sužnji masirali z različnimi dišečimi mazili, posebnost Egipčank iz visoke družbe je bila tudi ta, da so pod lasuljami nosile ploščice iz smolnatih dišav.
 Legenda celo pravi, da je egipčanska kraljica Kleopatra v pozdrav za odhajajočim ljubimcem, dala odišaviti jadra svojih ladij, saj naj bi tako od nje ostal le dišeč vonj, ki bi ga lahko vonjali prav vsi ob obali. Od Egipčanov so kozmetiko, in s tem tudi dišave, prevzeli slavni Grki. Kot so verjeli Grki, je bil prijeten, božanski vonj različnih dišečih mazil prepoznavno znamenje bogov. Dišavam dodana olja, odišavljena s cvetjem veljajo za prvo prelomnico v parfumeriji. V antiki so bile tako dišave v sijajnih embalažah že izredno cenjene in priljubljene tudi med lokalnim prebivalstvom.
Drugo prelomnico v izdelovanju parfumov so postavili Arabci, ko so parfum začeli pridobivati s postopkom destilacije z alkoholom. Za to naj bi bil zaslužen nek perzijski kemik, katerega ime se je do danes žal izgubilo. Nato se zgodovina parfumov za nekaj sto let ustavi, kjer se vse do 12. stoletja ne zgodi nič pomembnejšega.
 Konec 12. stoletja, natančneje - leta 1190, pa je kralj v Franciji uradno priznal parfumerijsko obrt. Dve stoletji kasneje, v 14. stoletju je v Evropo znanje o parfumih prišlo tudi do Madžarov. Nek menih je v tistem času za ogrsko kraljico Elizabeto naredil t. i. »prvi moderni parfum«, ki je sestavljal mešanico dišečih olj, pomešanih z alkoholno raztopino. Po Evropi se je ta dišava razširila pod imenom »Madžarska voda«, ki je nato na trgu z dišavami prevladovala kar nekaj stoletij.
Konec 17. stoletja se je Ogrska oz. Madžarska voda razširila tudi do Francije, kjer naj bi v tistem času parfumirali prav vse – od blazin in pahljač ter tudi do lasulj in papirja. Prav francoski kralj Ludvik XIV. je bil proglašen tudi za »najbolj dišečega kralja na svetu«.
 Sredi 18. stoletja pa je nastal tudi eden najslavnejših parfumskih izdelkov – kolonjska voda. Kaj kmalu se je »kolonjska« razširila tudi med ostalo prebivalstvo, eden največjih uporabnikov kolonjske vode naj bi bil tudi mogočni Napoleon Bonaparte. Na mesec naj bi izpraznil tudi do 60 stekleničk.
Tretji mejnik v parfumeriji pa so postavili prav Francozi stoletje kasneje, leta 1830. Tistega leta so bile izumljene ter prvič uporabljene sintetične dišave. Od takrat se način izdelovanja parfumov ni spremenil ter se ga podobno izdeluje še dandanes.
 Seveda na koncu zgodovine ne smemo pozabiti na najslavnejši parfum, ki velja tudi za najbolj prodajani parfum vseh časov. Parfum se je v knjigo zapisal tudi pod nazivom prvega trajnega (aldehidnega) parfuma. Kar pomeni, da je obstojen ves večer ter je bila količina nanesenega parfuma povsem neodvisna.
V National Geographicu pa so leta 1998 zapisali tudi, da so s tem parfumom v 75 letih zaslužili kar milijardo dolarjev. Če še vedno ne veste za kateri parfum gre, vam to izdamo sedaj: gre za slavni Chanel No 5, najpomembnejši izdelek legendarne znamke Coco Chanel, ki še vedno velja za enega najboljših ter najprestižnejših parfumerij.
|
