Letos gre Rebeka Dremelj še v srbski Beograd, tam bo na evrovizijski popevki zastopala Slovenijo (pravi, da bo s pesmijo Vrag naj vzame »šla v Beogradu na vse ali nič»). To so podatki, ki morajo tudi tistim, ki Rebeke Dremelj – iz »neznanega vzroka« - ne marajo, povedati, da je temnolaska »vsestranski multipraktik«, je ženska, ki se ne ustraši ničesar, skratka, Rebeka je oseba, ki gre »tudi z glavo skozi zid, če je treba«. Da ima jajca, pravi o sebi …

In če ob tem upoštevamo, da je Rebeka Dremelj še popolni »control freak«, punca, ki ima rada vse pod nadzorom, kaj kmalu ugotovimo, da Rebeka Dremelj zares podira stare in postavlja nove meje (vsaj v šov biznisu, kjer se počuti kot riba v vodi).

Samozavestna Rebeka Dremelj se je rodila 25. 7. 1980 v Brežicah, zaslovela je leta 2001, ko je postala mis Slovenije. Že na samem svetovnem lepotnem finalu, v afriškem Sun Cityju, se je predstavila tudi kot pevka … Od takrat lahko Rebeko videvamo na odrih tudi kot pevko, kot voditeljico in rado videno gostjo (je brez dlake na jeziku) v različnih televizijskih in radijskih oddajah, kot ustvarjalko lastne blagovne znamke spodnjega perila, kot uspešno poslovno žensko … V teh letih je lepotica pristala na številnih naslovnicah revij, opravila je na stotine intervjujev …

Poglejmo si Rebekine najbolj znane izjave za številne medije (upoštevajte, da so bile nekatere izjave dane že pred leti) :

Rebeka Dremelj: Želim vsaj poskusiti narediti tisto, kar me veseli. Gre preprosto za to, da si želim in moram izkoristiti vsako dano priložnost. Če hočem nekaj izpeljati, bom to prav gotovo izpeljala.

Rebeka Dremelj: Uživaj dan! To je moje vodilo.

Rebeka Dremelj: Ko mi zmanjka energije, sem popolnoma na tleh. Takrat se najraje umaknem stran od ljudi, izklopim telefon, nikomur se ne oglašam, zaprem se v stanovanje, poslušam glasbo Oliverja Dragojevića in jokam. (smeh)

Rebeka Dremelj: Kje bi se, poleg glasbe, še hotela preizkusiti? Nič ne bi imela proti kakšni dobri vlogi v filmu. To bi bil zame dober izziv.

Rebeka Dremelj: Moje sanje sežejo zelo visoko, tako visoko, da druge že moti.

Rebeka Dremelj: Vsak dan imam posebej načrtovan. Vsak večer, preden grem spat, sedem in si na list papirja od ure do ure napišem, kaj bom počela naslednji dan.

Rebeka Dremelj: Moja velika težava je v tem, da ljudem ne zaupam, da bodo stvari naredili točno tako, kot si želim. Zato jih preverjam, zaslišujem in kličem …Grozna sem, priznam.

Rebeka Dremelj: Oh, da, velikokrat sem naredila kakšen napačen korak, na srečo ne takrat, ko je šlo za pomembne odločitve.

Rebeka Dremelj: Če me določena stvar v trenutku premami, jo moram imeti. Banalen primer tega je, da me, ko grem mimo izložbenega okna in v njem zagledam obleko, ki mi je všeč, sploh ne zanima, koliko stane, ampak jo preprosto moram imeti. To hočem imeti!
Kar zadeva odločitve, sem zelo samostojna in se nikoli z nikomer ne posvetujem. Je pa res, da je od vsega zame najpomembnejše mnenje mojega očeta.

Rebeka Dremelj: Mislim, da sem zelo odkrit človek – sem kot odprta knjiga.

Rebeka Dremelj: Prepričana sem, da imam dobro srce, ker zelo rada pomagam drugim.

Rebeka Dremelj: Na trenutke sem zelo ranljiva. Ljudje sploh ne vedo, kako zelo me lahko prizadenejo. Sem pa tudi strahotna deloholičarka. Zaradi tega znam uživati življenje v trenutku, ko ga živim.

Rebeka Dremelj: Stvari ne maram zavijati v celofan in jih lepšati. Sem privženka tega, da človeka naravnost vprašaš tisto, kar želiš izvedeti. Od vsega na svetu najbolj sovražim hinavščino.

Rebeka Dremelj: Seveda imam rada denar, zato tudi tako veliko delam. Tisti, ki pravijo, da denar ni sveta vladar, nimajo pojma.

Rebeka Dremelj: Ne potrebujem ogromno denarja. Želim si ga imeti toliko, da mi omogoča svobodo, da lahko, denimo, jutri, če hočem, odpotujem na počitnice na otok Bora Bora.

Rebeka Dremelj: Če hočem spati, je pri meni na prvem mestu udobje. Prav nič dramatična, mehka in topla pižama, pod njo pa udobne spodnjice, v katerih tistih nekaj ur, ki mi med tednom za počitek sploh ostanejo, spim kot angelček.

Rebeka Dremelj: Kar se hišnih opravil tiče, nisem prava ženska. Ne kuham, le redko pospravljam, tu in tam kaj operem. Ponavadi se prehranjujem po restavracijah.

Rebeka Dremelj: Z manekenstvom sem se začela ukvarjati pri 13 letih in nikoli mi ni bilo težko zaslužiti.

Rebeka Dremelj: S Sandijem nisva takšna človeka, da bi najina seksualnost temeljila na perverzijah. Ni nama treba gledati pornografskih filmov, morda pa jih bova čez deset let, kdo ve?

Rebeka Dremelj: Človek včasih ne more brzdati svojih čustev in lahko se zgodi, da mi nekdo zmeša glavo. Ampak mislim, da mi razum ne bi dovolil, da bi se z njim v kaj spustila. Še vedno mislim, da je Sandi človek, ki ga je Bog poslal na Zemljo samo zame in da je on človek, s katerim jaz najbolje funkcioniram.

Rebeka Dremelj: V New York ali London bi se zaradi kariere takoj preselila, v Ljubljani, čeprav jo imam rada, pa ne bi nikoli živela.

Rebeka Dremelj: Vsi smo ljudje, tudi jaz kdaj obrekujem in tudi jaz sem kdaj zlobna, zagotovo, saj smo vsi krvavi pod kožo.

Rebeka Dremelj: Ljubezen je meni zelo pomembna. Potrebujem podporo nekoga pa najsi bo to ljubezen staršev, naj bo to ljubezen fanta, brata. Zelo se razdajam ljudem, rada jim pokažem in povem, da jih imam rada. In tudi jaz to od ljudi pričakujem.

Rebeka Dremelj: Čisto nič se nisem trudila, samozavest mi je prirojena. Odkar pomnim sem takšna, kakršna sem.

Rebeka Dremelj: Mislim, da nobenemu politiku v Sloveniji ni za verjeti. Sploh nobenemu človeku …Imam pač tak značaj, da me ljudje lahko obožujejo ali sovražijo. Ne morejo ostati ravnodušni in jaz sem v to popolnoma prepričana.

Rebeka Dremelj: Ko se začneš pojavljati v medijih, se ne začnejo do tebe obnašati drugače samo moški, ampak tudi ženske.

Rebeka Dremelj: Lahko povem, da so mi pri eni izmed slovenskih revij za fotkanje ponudili 70.000 nemških mark (op. p. – takrat je bila v obtoku tudi še ta valuta), s tem, da bi imela spodaj oblečene tangice. Ampak to je zame premalo. Hotela bi od štiri do petkrat višjo vsoto. Potem pa odvržem tudi tangice.

Rebeka Dremelj: Pornografskega filma ne bi nikoli posnela, pa tudi prostitutk ne spoštujem, ker prodajanje telesa ni delo.

Rebeka Dremelj: Kar nekaj starejšim možakarjem sem že rekla, naj namesto mene pozdravijo svojo ženo. Verjetno sem si s tem zaprla kakšna vrata. A tako se jaz ne prodajam.

Rebeka Dremelj: Ne vem, zakaj bi bila na meji vulgarnega? Nič takšnega nisem naredila, le spontana sem. Sem drugačna, tega se zavedam in si upam, česar si drugi ne. Imam jajca.

Rebeka Dremelj: Meni poimenovanje »multipraktik« celo godi in tega ne jemljem kot negativno kritiko. Saj poznate pregovor: več znaš, več veljaš.

Rebeka Dremelj: Počutim se kot emancipirana ženska, tako da mi je sicer všeč, da mi moški plača kosilo ali kaj podobnega, ampak imam potem tudi rada, da lahko naslednjič jaz vrnem uslugo. Tako sem vzgojena.

Rebeka Dremelj: Odkar pomnim, so moj najljubši kos garderobe kavbojke in zgoraj kakšna udobna modna majica.

Rebeka Dremelj: Moja nočna mora so kratka krila. Če je dolžina krila nad kolenom, pomenijo pravi strup za mojo samozavest.

Rebeka Dremelj: Ni lepšega kot ležati v kadi in uživati v topli vodi, vsaj kakšno urico.

Rebeka Dremelj: Nakit je moja občutljiva točka, brez njega se počutim, kot bi bila gola.

Rebeka Dremelj: Še ena? Ni res! Bila sem prva misica, ki je začela peti. Prva, ki se je popolnoma vrgla v pevsko kariero in vodenje prireditev, prva, ki je ustanovila svojo blagovno znamko. Bila sem tista, ki je orala ledino in podirala tabuje, in tista, ki so ji vsi metali polena pod noge. Ampak jaz sem verjela vase. Verjela sem, da bom uresničila svoje sanje.

Rebeka Dremelj: Ne, v genih zagotovo nimam lepe postave. Mogoče samo višino, po očetu. Drugače pa se moram kar veliko truditi, da vzdržujem postavo. Zdi se mi, da sem ves čas na dietah.

Rebeka Dremelj: Stegna in zadnjica mi povzročata največ težav, tako kot pri večini žensk. Kar nekaj čudnega se dogaja z njimi, ne bi vedela, kaj natančno. (smeh)

Rebeka Dremelj: Pri sebi ugotavljam, da spanje zagotovo pomaga pri lepoti in da govoričenje o lepotnem spancu ni samo govoričenje.

Rebeka Dremelj: Živim, kot da je vsak dan zadnji.