Kdaj in kje sta se spoznala?

MIHA HERCOG: Na neki prireditvi že kar nekaj let nazaj. Jaz sem nastopal kot klaviaturist in pevec v triu s katerim smo takrat igrali naokoli.

SAŠA LENDERO: Bilo je na Vrhniki. Takrat sem kot moderatorka delala na Radiu Zeleni val in občasno vodila tudi prireditve. Ta je bila v njihovi organizaciji. Fanta, ki je po moji napovedi stopil na oder se dobro spomnim, saj so me posebej opozorili nanj in njegovo čudovito petje.

Nam lahko opišeta, vsak iz svojega stališča, občutke prvega tistega pravega občutka, ko je iskrica preskočila?

MIHA HERCOG: Na tej prireditvi sem Saši takoj opazil, saj je bila že na prvi pogled tako simpatična in nasmejana. Njeno obnašanje in obraz sta me takoj pritegnila in zato sem ob prvi priložnosti stopil do nje in spregovoril nekaj besed. Ne spomnim se več, s čim sem jo poskušal zaplesti v pogovor, vem pa, da si je ona dala veliko opraviti z dekoltejem, ki se ji je zdel čisto preveč raven. Meni pa se je to zdelo zelo zabavno, po drugi strani pa mi ni bilo jasno, zakaj se ukvarja s tem, ker se mi je zdela popolna. Razen frizure, ki mi je zdaj mnogo bolj všeč. Prava iskrica med nama pa je preskočila mnogo kasneje, ko sem na istem radiu postal radijski tehnik in s Saši večkrat delil izmeno.

SAŠA LENDERO: Iskrica je pri nama preskočila šele po tem, ko sva se že dodobra spoznala. Pravzaprav je resno preskočila šele zadnji možni hip in sicer zadnji večer, ko sem jaz še delala na radiu. Naenkrat sva se zavedla, kako rada sva si delila ure skupnega radijskega ustvarjanja. Zmenila sva se, da ostaneva v kontaktu in res sva.

Kdo je naredil tisti prvi, usodni korak?

MIHA HERCOG: Jaz. Takrat sva bila sicer oba strašansko previdna in precej nerodna, ampak sva vstrajala, čeprav sva se na trenutke počutila precej smešno. Kadar si zelo zaljubljen si očitno malo zmeden.

SAŠA LENDERO: Miha, česar še danes ne morem verjeti, saj je bil sicer zelo zadržan. Morda me je očarala ravno ta njegova nevsiljiva prijaznost, saj sem imela pred njim precej težko čustveno izkušnjo, zato sem bila kar dve leti zapriseženo samska in me moški niso niti najmanj zanimali. Prav nasprotno, takoj ko se mi je kdo poskušal približati, mi je postal zoprn.

Mit o sorodnih dušah, nam je nekako vcepljen, praktično od rojstva. Verjameta, da sta si sorodni duši ali ne ?

MIHA HERCOG: Verjamem! Najini sta se na začetku sicer malo usklajevali , zdaj pa sta prav glasbeno harmonični. 

SAŠA LENDERO: Ja! Verjamem, da morata duši biti enako naravnani v najpomembnejših vprašanjih, nazorih, odnosih, vrednotah. Najini sta in zato je Miha gotovo moja sorodna duša.

Miha nam lahko opišeš, kakšna je Saška samo v tvojih očeh?

MIHA HERCOG: Saši je zelo dobra oseba. Vedno bi rada za vse poskrbela. Še takrat, ko ji ni treba.

Zelo je skrbna in zelo predana tistim, ki jih ima rada. Včasih je malo preveč zaupljiva, a po drugi strani mi je to všeč, saj ima kljub nekaj slabim izkušnjam še vedno veliko vere v ljudi. Je tudi zelo vstrajna in vzdržljiva, le kadar se kaj razjezi, se nikakor ne ohladi.

SAŠA LENDERO: Bolj, ko ga spoznavam, bolj mi je všeč. Je umirjen, prijazen, ima izrazit smisel za humor, zelo je povezan s vojo družino. Ima močno izražen občutek za pravico, nikoli ne odreče pomoči, če je v zmožnosti pomagati. Všeč mi je tudi zato, ker ima rad živali, razen tega pa je zelo ljubeč.

Kako negujeta vajino ljubezen, vajino zvezo?

MIHA HERCOG: Ljubezen negujeva z ljubeznijo .

SAŠA LENDERO: Kaj pa vem! Ves čas se nekaj trudiva. Ko popustiva se to na odnosu seveda pozna. Vedno več se pogovarjava, dava si kakšen kompliment, veliko se crkljava in objemava, predvsem pa poskušava biti res iskrena sama do sebe in drug do drugega. Nihče nama ne more zagotoviti, da je za vedno, ampak oba bi rada verjela, da je in sva se za to pripravljena potruditi.

Najlepše darilo, ki sta si ga dobila drug od drugega?

MIHA HERCOG: Ker vedno že eno leto vnaprej vem, kaj si želim za rojstni dan ali novo leto, me Saši skoraj vedno usliši, da malo osiromašiva najin proračun. Res pa je, da včasih težim kot otrok. Ampak tolažim se s tem, da gre vedno za uporabne tehnične stvari, ki jih nujno potrebujeva za njeno pevsko kariero.

SAŠA LENDERO: Ne spomnim se! Darila mi res ne pomenijo veliko.

Zagotovo pa česa drug pri drugemu ne marata, enostavno vama gre kakšna stvar na živce. Katera?

MIHA HERCOG: Saši ima zelo visoko toleranco, a ko se enkrat poglobi v nek problem je res kriza. Če se razjezi ali užali, se sploh ne more ustaviti. Takrat ne pomaga nič. Niti “oprosti!”. Petdesetkrat začne razčiščevati in se k problemu vrne še enainpetdesetič. Pravi, da mora zares začutiti, da sem dojel bistvo njene prizadetosti. Drugače pa je super!

SAŠA LENDERO: Nič bistvenega! Mogoče to, da slabo vzdržuje red in, da pogosto kaj pozabi. Ker pa imam sama podobne slabosti, mi s tem le drži ogledalo.

Si vzameta čas samo zase? Kaj takrat počneta?

SAŠA LENDERO: Stlačiva se v banjo, ki jo napolniva z vsemi mogočimi eteričnimi olji, miha pa nikoli ne pozabi na svečke.

Sta že imela krizo in kako sta jo prebrodila?

SAŠA LENDERO: Seveda sva jo imela! Pa ne samo ene! Ampak tista prva je bila najbolj nevarna in le malo je manjkalo pa bi se podala vsak v svojo smer. Miha me je takrat zelo presenetil s svojim trudom, ki ga je vložil v najino ponovno zbližanje. Danes sem zelo hvaležna usodi za tisto obdobje, saj od takrat dalje mnogo bolj ceniva najino zvezo in drug drugega.

MIHA HERCOG: Malo ljubosumen sem, mislim pa, da posesiven nisem.

SAŠA LENDERO: Ljubosumna sem majčkeno, ampak na skrivaj, ker nočem, da ve! Da se mi ne prevzame!

Kakšen je vajin pogled na erotiko in porngrafijo, si kdaj ogledata kak filmček ?

MIHA HERCOG: Spolnost je najintimnejši del zveze. In, ker se že o čustvih zelo malokrat razgovorim, se o tem sploh ne želim.

SAŠA LENDERO: Malo nama zmanjkuje časa, zato se takrat, ko ga imava raje posvetiva drug drugemu, kot filmčku.

Se strinjata s trditvijo, da je sex temelj uspešne zveze?

MIHA HERCOG: Temelj ne! Temelj je ljubezen, je pa sigurno pomemben del uspešne zveze.

SAŠA LENDERO: Ne! Res pa je, da je telesni kontakt in ujemanje v spolnosti zagotovo velik del uspešnega odnosa.

Se vidva nameravata poročiti? Kakšno poroko si želita, medijsko ali v ožjem družinskem krogu?

MIHA HERCOG: Sproščeno, v družinskem in prijateljskem krogu, brez protokolov, zadrgnjenih kravat, ipd..

SAŠA LENDERO: Hočem pravi domači žur, z živo glasbo in prijatelji ter sorodniki!

Si želita imeti otroke? Koliko? Kako jih nameravata vzgajati?

MIHA HERCOG: Ja! Ne vem, koliko, ampak vzgajala jih bova zelo ljubeče, a bolj strogo.

SAŠA LENDERO: Vedno bolj premišljujeva o otrokih. Miho v hecu prepričujem, naj se počasi kar začne koncentrirati za takrat, ko bova od vaje prešla k dejanjem, dab o sposoben zadeti dvojčke(smeh). To bi bilo idealno! (smeh) Vzgoja otrok je zame največja odgovornost v življenju. Vedno bolj pa imam občutek, da pretirano permisivna vzgoja otroku ne naredi ravno usluge. Mislim, da omejitve morajo biti odločno postavljene, prav tako, pa mora otrok vsak trenutek čutiti, kako zelo je sprejet in ljubljen.

V primeru, da ne bi zanosila po naravni poti, bi se poslužila umetne oploditve ali bi posvojila otroka, sta se o tem že kaj pogovarjala?

MIHA HERCOG: Sva in z nobeno opcijo ne bi imela problema.

SAŠA LENDERO: O tem sva se pogovarjala že zelo zgodaj. Želela sem namreč vedeti, kakšen je Mihov odnos do tega vprašanja. Oba se strinjava – ko bo prišel pravi čas, bova seveda najprej poskusila sama. Če pa bi šlo karkoli narobe pa bi z enako lahkoto vzljubila posvojenega otročka. Nekoč je nekdo napisal: …Edina razlika je v tem, da posvojen otrok ne zraste pod maminim srcem, ampak zraste v njem… Mislim, da je res!

Imata kakšno razvado?

MIHA HERCOG: Šest kavic na dan, .. pa še kaj bi se našlo, kadar je čas.

SAŠA LENDERO: Branje do treh, štirih zjutraj. To je moja največja in najljubša razvada. Ko se od enih, dveh spravim v posteljo, komaj čakam, da primem knjigo v roke. To me pomiri in zaziblje v spanec.

SAŠA LENDERO: .. Ah, to sem jaz. Z vsemi padci, napakami, temnimi madeži, sramotami, … tudi to, kar mi ni všeč in vse tisto, kar obžalujem je del mene in mojega učenja. Danes sem taka kot sem, zaradi svoje preteklosti in všeč sem si. Zato bi vse.

Kaj vama pomeni denar? Sta že doživela finančno krizo?

MIHA HERCOG: Denarja mora biti dovolj, da te pomanjkanje ne ogroža, sicer pa za srečo ni pretirano pomemben.

SAŠA LENDERO: Doživela sem že obdobje velike revščine, ko je bil nakup jogurta zame luksuz. Zato zdaj lažje cenim dejstvo, da ne živim več v pomanjkanju. Več denarja bi mi sicer dalo občutek varnosti, zato kljub temu, da vem, da ne prinaša sreče – prisrčno povabljen!!!!

Sta humanitarna, nakazujeta zneske ustanovam ali sta skeptična do tega? Pomagata kako drugače? Sta morda botra kakemu otroku iz tujine?

MIHA HERCOG: S Saši ves čas rešujeva ranjene in zapuščene živali, ne uporabljava proizvodov, ki so testirani na živalih, precej ločujeva odpadke in sodelujeva pri mnogih humanitarnih akcijah. Ravnava se po občutku. Nakazujeva ne, vendar pa z oblačili, nakupi hrane in denarjem pomagava dvema družinama.

SAŠA LENDERO: Vsako leto se udeležim kar precejšnjega števila humanitarnih nastopov ali akcij, kjer bodisi za nek namen izpostavim svoje ime , ali pa darujem nastop. V povprečni vednosti 5 do 10.000 Eurov. Mislim, da je to zelo veliko in, da bi bil ta svet mnogo boljši, če bi vsi ostali darovali (ali na svoj način oddelali) vsaj stotino ali tisočino te vrednosti.

Saša in Miha - Adam in Eva z napako 

Česa vaju je v življenju strah?

MIHA HERCOG: Kač! (smeh) In, da bi izgubil Sašo.

SAŠA LENDERO: Brezbrižnih ljudi in lažnega prijateljstva.

MIHA HERCOG: Zaradi našega Rajka, velikega prijatelja in menedžerja, ki je umrl letos, 9. Januarja

SAŠA LENDERO: Vsakokrat na grobu najinega prijatelja Rajka. Res ne moreva verjeti, da ga ni več in res ga pogrešava. Ljubezen za vedno pusti sledi. Nekatere izgube pa pustijo praznino za vedno.

Pravijo, da z leti človek dobi trdo kožo, da se ti storjene krivice, izmišljeni trači, ne dotaknejo tako zelo močno, pa je to res?

SAŠA LENDERO: To, glede krivic so pravljice! Le žalost se naučimo bolj prepričljivo skrivati. Trači pa me res ne prizadanejo več prav dosti.

Kdo je prijatelj? Koliko pravih prijateljev imata?

MIHA HERCOG: …Vse sorte

SAŠA LENDERO: Da me imajo neskončno radi.

MIHA HERCOG: Nimam mota, imam avto.

SAŠA LENDERO: Ni važno, kolikokrat padeš, važno je, kolikokrat se pobereš!