Avtor: Janez S , julij 2007

Čeprav Severina na evrovizijski popevki ni bila prva je fatalna črnolaska ponovno dosegla eno izmed svojih pomembnih (in etapnih) zmag. V grški prestolnici je namreč Splitčanka (na začasnem bivanju v Zagrebu) imela izredno priložnost, da svoj razkošni in že večkrat dokazani – takšen in drugačen – talent predstavi celotni radovedni Evropi, pa tudi številnim milijonom drugod po svetu, ki z veseljem preko vesoljne televizije spremljajo vsakoletno kičasto prireditev, ki jo organizira združenje evropskih televizij.

Dame in gospodje, čas je, da vam predstavim svojo evrovizijsko favoritko leta 2006, pevko, igralko, »zabavljačico«, manipulatorko množic, predvsem pa oboževano zvezdnico – Severino. Poglejmo torej njeno biografijo …

21. aprila leta 1972 rojena Severina Vučković je eden izmed fenomenov hrvaške glasbene scene. V otroštvu introventirano in nadvse zadržano dekle je zraslo v pravo pop divo, ki z vsakim novim albumom podira lastne rekorde. Njena priljubljenost je čedalje večja, ljubi jo tako mlado kot malo manj mlado občinstvo, tako moški del populacije kot tudi ženski. Kje leži skrivnost njenega uspeha? Ali je to zgolj lepa postava, senzualne ustnice, krasne oči? Ali pa gre za dobro premišljeni marketinški izdelek, ki z vsakim albumom popolnoma zamenja stil - tako pesmic kot oblačenja in vsesplošnega videza? Bi lahko rekli, da gre za hrvaško različico Madonne?

Začetek … sega v zloglasno splitsko "siromašno četrt", kjer je Severina odraščala ob mami, dveh sestrah in (po govoricah sodeč) bolj neprisotnem očetu. Kot otrok je velikokrat bila prepuščena bolj kot ne sama sebi, saj starši in starejši sestri za njo niso imeli prav veliko časa. Ob tej samoti je domiselna Severina sama poiskala vire zabave - ker je rada pela, si je omislila občinstvo, sestavljeno iz plišastih medvedkov, zajčkov, punčk, ki jih je posedla na kavč in jim zapela.

Njena mama je najbrž čez nekaj časa ugotovila, da je Severina precej zadržan otrok. Zato jo je odpeljala v splitsko kulturno-umetniško društvo Mozaik, kjer je mala Seve osvojila simpatije voditeljice Mozaika, Lepe Smoje (sicer soproge legendarnega Miljenka Smoje, splitskega novinarja in publicista).

Zagon je Severina dobila prav v KUD-u Mozaik, kjer je okusila prvih pet minut slave, in sicer s prvimi nastopi na otroških festivalih. Ti festivali so na Hrvaškem precej cenjeni, saj se prav na njih vsako leto rojevajo novi upi hrvaške estrade. Prvič je zmagala na otroškem pevskem festivalu, ko je bila stara devet let. Sama priznava, da je bila zelo tekmovalna, ambiciozna, ter da si je nadvse želela zmage.

 
V najstniških letih, že pri petnajstih, je začela peti z raznimi bendi na dalmatinskih poletnih terasah. Lahko rečemo, da si je zelo zgodaj začela nabirati "kilometrino" oziroma obrtniško glasbeno znanje, ki je zelo pomembno pri vseh glasbenikih. Prva plošča ki jo je posnela leta 1989 z naslovom »Severina« ni bila niti približno tako uspešna kot njene naslednje plošče. Prodala se je v okoli devet tisoč izvodih, kar ni niti slabo niti zelo dobro. Treba je poudariti, da se je plošča takrat prodajala po vsej bivši Jugoslaviji.
Pot navzgor se je nato še samo stopnjevala. V začetku vojne na Hrvaškem je Severina sodelovala pri nekakšnem hrvaškem band-aidu: skupina najpopularnejših hrvaških pevcev je posnela dve pesmi, "Moja domovina" in "Kad bi svi". Takrat jo je opazil tudi mogočni producent Zrinko Tutić. Naj poudarim, da gre za človeka, za katerega se govori, da ima najboljši "nos" za potencialne estradne zvezde. Pod svoje okrilje je vzel tudi Severino.

Nerodno pa je, da od mladih pevcev zahteva, da se podredijo njegovim zamislim glede njihove kariere, imidža v javnosti, načina in stila petja in podobno. Marsikdo ga je označil za estradnega tirana. Skratka, Severina je pod Tutićevo taktirko posnela ploščo, ki se je prav tako kot njena prva plošča imenovala "Severina" in se je prodala v deset tisoč izvodih, tokrat večinoma le na ozemlju Hrvaške.

Nato je sledil album "Dalmatinka" z naslovno pesmico, ki je postala pravi mega-hit. Severina je polnila dvorane in časopise, ki so bili polni njenih slik in intervjujev. V tem času so se tudi pojavile govorice, da sta s Tutićem več kot poslovna partnerja in sodelavca. Severina o tem ni dajala izjav, ampak javnost je zaključila - "gdje ima dima, ima i vatre". Na tem je tudi ostalo. Z naslednjim albumom, "Trava zelena", se je njuno sodelovanje končalo. Severina je menila, da je čas, da gre naprej po svoji poti. In imela je prav, saj se ji ni zgodilo nič hudega.

Menim, da je prav ta album prelomnica, še posebej pesmica "Djevojka sa sela". Severina se je začela dejavneje ukvarjati s svojim imidžem, ki ga je publika sprejela z odprtimi rokavi. Zanimiva mešanica Lolite in femme fatale se je izkazala za pravo terno. Verjetno je bilo to najbolj opazno na Severininem bančnem računu …

Njena končna osamosvojitev izpod Tutićevega "jarma" je mogoče najbolj opazna pri naslednji plošči, ki jo je poimenovala "Moja stvar". Na njej se odkrito spogleduje s stilom Alanis Morissette in skupine The Cranberries. Njena dotedanja publika je bila presenečena, ker so pesmi na tej plošči precej različne od "Dalmatinke", kritiki pa so bili nad ploščo prijetno presenečeni in so jo celo pohvalili. Hvala kritikov je nekaj, kar Severina zelo poredko sliši. Kot se zdi, je s to ploščo hotela dokazati, da lahko dela tudi še kaj drugega razen lahkotnega popa, da lahko da svojim pesmim globino in sporočilno vrednost.

Tej plošči je sledil nov CD z naslovom "Ja samo pjevam", ki se je močno razlikovala od prejšnje plošče. Kritiki, ki so "Mojo stvar" sprejeli z odprtimi rokami in veliko naklonjenostjo, pri plošči "Ja samo pjevam" niso skrivali globokega razočaranja - njen izdelek so skorajda soglasno označili za turbo folk glasbo.

Severina pa v bran: da gre za pop in ne turbo folk, da kritiki do nje niso nikoli bili objektivni, ter da bo zadnjo besedo imelo njeno občinstvo. Sicer pa se je za promocijo te plošče še posebej potrudila. Za fotografijo na naslovnici CD-ja si je dala poslikati hrbet (body painting) in se je v taki izdaji tudi predstavila novinarjem.

Na promociji tega albuma se je s predstavniki sedme sile pogovarjala v enem izmed zagrebških hotelov, medtem ko je ležala v kopalni kadi, polni mehurčkaste pene. Pred kopanjem je pozirala fotografom, ki so lahko v objektive ujeli njen s cvetličnim motivom poslikan hrbet. Ta cede je prav tako dosegel velik uspeh … predvsem v »ponosni« Hercegovini, kjer je pogosto nastopala, publika je pa bila navdušena nad njenimi pesmicami. Pa naj Severina še tolikokrat reče, da ne gre za turbo folk!

Nebo je meja, bi lahko rekli za Severinine nadaljnje korake. Zlahka je presenetila z novo barvo las - zgledovala se je po najslavnejši svetovni blondinki, Marylin Monroe. S tem, da je spremenila barvo las in si oblekla še izzivalnejše obleke, še bolj seksi čevlje in več odkrila kot skrila, je pridobila horde novih, mlajših oboževalcev in častilcev. Predvsem moškega spola.

Priznajmo si - večina moških je fetišistov, česar niti ne skrivajo. Severinine spremembe imidža igrajo prav na struno fetiša - dekliške dokolenke in visoke petke v "Djevojki sa sela", bela nedolžnost v "Dalmatinki", flower-power v "Travi zeleni", body-painting pri plošči "Ja samo pjevam", in nenazadnje - Severinina promocija Severine z MM imidžem. Mnogi so se takrat spraševali: Kaj sledi sedaj? Playbojeva duplerica?

There's no limit …velja za Severino, punco iz Splita. Po MM-fazi je očitno nastopilo obdobje "streznitve": njeni lasje so spet postali rjavi, mogoče celo črni, make-up zelo blag, oblačenje na nastopih bolj umirjeno. "Pogled izpod obrvi" je naslov njenega naslednjega CD-ja. Temu primeren je tudi takraten imidž - nedolžno zapeljiv, prikrito spogledljiv. Moški jo še vedno častijo, ženske pa bi rade vsaj za trenutek bile tako oboževane. V tistih časih na vprašanje črnogorskega novinarja, če je Severina boginja, odvrne: Ne, žal mi je, kadim.

Smo v letu 2001, Severina pa je že nekaj časa največja zvezda hrvaške estrade. Vsi jo z veseljem vabijo na nastope, vsi si želijo biti v njeni družbi, oboževalci so ji nonstop za petami, revije z njeno podobo na naslovnici se odlično prodajajo. Album Pogled ispod obrva je namenjen vsem, tistim rosno mladim, kakor tudi tistim, ki uživajo v jeseni svojega življenja. V skladbah je veliko motivov ljudske glasbe, takšne, ki gre hitro v ušesa. Z njimi si želi ohraniti stik s širšimi ljudskimi množicami, z vsemi, ki so jo kadarkoli v njeni karieri podpirali.

Pesmi Tako je to, Mala je dala, Noču danju, Mili moj, Voli me ne voli, Pogled ispod obrva, Krivi spoj, Parfem, Srce je moje veliko ko kuca, Idi, More na ledja, Ajde ajde zlato moje in Virujem u te vas so nas osvojile v trenutku. Ne samo to, dvigoval se je prah, peščeni vihar v bistvu. Feministke so jo napadle zaradi teksta iz megahita Virujem u te (istoimenski naslov je kasneje izšel kasneje tudi v live-cd-verziji): I kad me varaš, s tobom lijepo mi je …

Severina v intervjuju na www.soncek.com odgovori v sebi lastnem slogu: Kdo sploh še sprašuje feministke za mnenje? Kako feministke sploh upajo govoriti o takšnih zadevah? Mogoče pa pesem ni všeč tudi ne-feministkam, pa njih kdo kaj vpraša? In v isti sapi izda, da je idealna ženska, po njenem mnenju, predvsem nepopolna.

In to svojo nepopolnost, čeprav nehote, tudi dokaže. Iznenada senamreč pojavi njen trdoerotični izdelek, ki za svetovni splet naredi mogoče nekaj večjega, kot pa marsikatera državna služba za spodbujanje telekomunikacijskih storitev. Seveda smo ob dogodku presrečni predvsem novinarji, saj se nam stolpci polnijo kar sami, bralci pa brez sramu dobesedno hlastajo za vsako besedo, ki omenja Severinin domači video izdelek. Video je še vedno strašno sexy ;)

Pozor - trda erotika: Severina sex video (1.del, 2.del, 3.del, 4.del)

Prepisal bom enega izmed odstavkov, ki jih je aferi namenil naš slavni Jonas Ž: »Jasno, da sem si video takoj snel in si ga ogledal. Dekle je lepo, fant je priden, razburjenje Hrvatov se zdi bedasto, saj sta njihove barve na posnetku naravnost odlično zastopala in Severine res ne bi bilo smelo biti sram (kdo pa se ne daje dol?). Pa vem, da jo je.«

Seveda se Severina, spretna manipulatorka množic kot je, spretno izvije tudi iz tega nerodnega položaja. Pa čeprav je še pred leti (verjetno to počne tudi sedaj) odkrito podpirala »strogo krščansko moralko« kar nekaj let vodilne hrvaške stranke – Tudjmanove HDZ, se sedaj Seve Nationale krčevito bori, da bi ohranila svoj status prve zvezde Hrvaške (in sosednjih držav).

Javno se, na veselje množic, polije z gnojnico, ter se loti novih in novih projektov: sedaj Severina igra v resnih fimih, tudi v gledališčih nastopa, potem sramežljivo nastopi na nekaj manjših in večjih koncertih, stoično prenaša – tu in tam – žvižganje nesramne publike (najbolj boleči so bili žvižgi v njenem rodnem Splitu, ko je pela pred nogometno tekmo Hrvaška – Brazilija), pojavlja se na modnih brveh (je prepoznavno lice naše Rašice), se nekajkrat zaljubi in odljubi, spet daje številne intervjuje (»Veste, mnogi trdijo, da sem zaradi svoje seksapilnosti sploh uspela v šov biznisu. V vsakem primeru je bolje, da sem nabita s spolno energijo, kot pa ne.«), če je treba – in je zelo dobro plačano - nastopa tudi v sosednji Srbiji (in se sploh ne ozira mnenja nekaterih »sovražnih hrvaških novinarjev« in razočaranih borcev), in dela novo »muziko«.

Prijavi se na Doro (hrvaška EMA) in spomladi 2006 brez težav povozi konkurenco. Čeprav je reakcija javnosti spet burna (turbo-folk in Bregović, ki je priskočil na pomoč pri komadu »Moja štikla«), pa se 171 centimetrov visoka Dalmatinka bohotnih ustnic niti ne sekira preveč, saj strumno že nekaj let izjavlja: Povprečneži me nikdar niso zanimali.

PS: Preberite tudi ostale prispevke o Severini.