Hmm, So politiki kaj prida svingerji?
 V primežu ljubezensko-erotičnih dogodivščin, pa tudi seksualnih škandalov, so se (svoje dni) znašli tudi takšni politični veljaki kot so: John F. Kennedy, Josip Broz Tito, Francois Mitterand, Bill Clinton, Silvio Berlusconi ... Kaj pa Slovenija, naši politični voditelji? Zaostajamo, capljamo tudi na tem področju? Pred vami je kar nekaj odstavkov branja, v katerih bomo »dokazali«, da so tudi politiki greha vredni, grehov polni.
 V teh tednih in mesecih je pod povečalom novinarjev in fotografov, posredno pa tudi celotne svetovne javnosti, kontroverzni francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki se je poročil z nekdanjo manekenko, glasbenico, predvsem pa »femme fatale«, Carlo Bruno. Od svojega moža 10 centimetrov višja in 12 let mlajša Carla Bruni je bila svoje čase znana kot prava požiralka slavnih moških, saj so v njeni postelji, med drugim, valjali tudi rockovski pevec Mick Jagger, kitarski virtuoz Eric Clapton, šarmantni igralec Kevin Costner.
In kako dolgo naj bi trajala ta razvpita ljubezenska zveza? Francozi, v svetovnem merilu znani ljubimci, trdijo, da bo njuna ljubezen trajala vsaj tako dolgo, dokler bo Sarkozy (sam ima madžarske korenine) uspešno kreiral francosko (in evropsko) politiko. Če pa, tako francoski novinarji, bo slučajno prišlo do zatona njega (in njegove politike), pa se zna zgoditi, da se bo Carla spet kaj hitro zavlekla h kakšnemu drugemu (slavnemu, bogatemu) moškemu …
Je pa Francija seksualnemu političnemu aferaštvu »dokaj naklonjena«, oziroma je do nosilcev visokih političnih funkcij, dokaj prizanesljiva. Za razliko od večine drugih (Zahodnih) držav, politikov, ki so kot kobilice skakali iz ene v drugo posteljo, v Franciji niso nikoli politično, pa niti medijsko, »mučili«. Naj spomnimo, da je bil prejšnji francoski predsednik Jacques Chirac mnogokrat le tarča nežnega javnega posmeha, ker je imel mnogo lepih ljubic, ki pa so dokaj rade izjavljale, da je v postelji gospod predsednik mnogo prehiter.
Mediji in politična javnost so bili zelo prizanesljivi tudi do dolgoletnega socialističnega predsednika Francoisa Mitteranda. V, do seksa zelo odprti, Franciji je bilo novinarjem desetletja znano, da ima gospod predsednik Mitterand (ki je v mladih letih flirtal tudi z naslednjimi gospodičnicami: Brigitte Bardot, Michele Morgan in Josephine Baker), ob svoji ženi razmerje tudi s svojo tajnico. So pa bile medijske hiše do predsednika Mitteranda zelo ustrežljive, saj njegove afere (plod ljubezni s tajnico je bila tudi hčerka), niso obešali na veliki zvon.
 Podobno srečo z mediji in (predvsem) državljani je imel v Italiji tudi nesramno bogati Silvio Berlusconi. Ko se je Berlusconi odločil, da bo svoj finančno-gradbeno-medijski imperij nadgradil še z uspešno politično kariero, mu njegovi stalni skoki čez plot niso skorajda nič škodovali. Še več, zdelo se je, da tudi v Italiji, ki velja za dokaj tradicionalno društvo ter je prežeta s katolicizmom, seksualno aferaštvo nima negativnega vpliva na politično kariero.
Seveda je treba pripomniti, opozoriti, da je Silvio Berlusconi s svojimi mogočnimi lovkami in predvsem kot lastnik številnih pomembnih medijev, posredno in neposredno, krojil javno mnenje. Pa vendar … politični nasprotniki njegove ljubezni do nasprotnega spola niso znali nikoli unovčiti?!?
 Sprehodimo se naprej po Evropi. V »čudne posle« se je zapletal podpredsednik poljske vlade Andrzej Lepper. Tudi njegova populistična stranka Samoobramba, ki je podpirala vlado bizarnih dvojčkov Kaczynski, ni bila najbolj vesela, ko so mediji začeli objavljati zgodbe, v katerih so ga ženske obtoževale, da jim je za Andrzej za seksualne usluge ponujal dobro plačane službe. Pa ne samo to; nekega mladeniča je Lepper, očitno napit politične moči, zaposlil v svojem kabinetu pod pogojem, da je redno seksal z neko grdo, pa vendar politično zelo vplivno, »babo«.
Nadaljujemo brez odmora. Ko je lani češkemu premieru Mireku Topolaneku ljubimka rojevala otroka, se je odločil, da bo prestavil obisk v muslimanski Jemen. Seveda so si Čehi – uradno – izmislili mnogo bolj priročen razlog odpovedi visokega državnega obiska. Gremo v našo neposredno soseščino … na avstrijsko Koroško. Tamkajšnji deželni poglavar Joerg Haider (pri nas ni ravno priljubljen, ker zatira koroške Slovence), je bil pred meseci, v neki diskoteki, fotografiran v nežnih objemih s (mladoletnimi) fanti?! Koroški ultra-desničar, ki je rad nestrpen, se je s pomočjo PR-ovcev branil kar preko svoje spletne strani: »Joerg Haider, guverner Koroške, je znan po svojem liberalnem odnosu do mladih.«
 Sedaj pa je že čas, da preplavamo morje. Združene države Amerike imajo bogato zgodovino političnega seks aferaštva. Samo v Wikipediji sem na to temo zasledil skorajda 60 povezav. In čeprav se zdi, da ta številka v treh stoletjih niti ni ravno visoka, je treba takoj opozoriti, da vseh škandalov v tem seznamu ni objavljenih ( in da sploh ne omenjamo tistih, do katerih se novinarji nikoli niso dokopali). Med njimi ni tudi številnih (predsedniških) imen, ki jih v Anteni, v prispevku z naslovom Bela hiša, oblast in prvinski nagon omenja avtor Brane Kastelic.
Takole piše Brane: »George Washington je imel ljubico. Thomas Jefferson je imel dolgoletno razmerje s črno sužnjo in ji naredil kup otrok. V dvajsetem stoletju ni bilo nič drugače. Woodrow Wilson je imel dolgoletno razmerje s poročeno žensko, ki je zaradi njega zapustila moža. Warren Harding je bil neutrudni ženskar. Celo petnajst let je imel seksualno razmerje s prijateljevo ženo, ko pa je postal predsednik, je začel razmerje s celo trideset let mlajšo žensko. Posebno rad je z njo seksal v omari za čistila.
 Franklin Roosevelt je imel aferi s svojo tajnico pa tudi z norveško kronsko princeso Marto, ki je med drugo svetovno vojno živela v Beli hiši. Dwight Eisenhower je imel afero s Kay Summersby, ki je bila njegova voznica med vojno. Tudi Richard Nixon in George Bush starejši naj bi imela ljubice, kar sta pa oba vedno odločno zanikala. George Bush mlajši, ki je bil do štiridesetega leta zaljubljen v steklenico, je izjema, ki potrjuje pravilo o ženskarjih v Beli hiši.«
Seveda si posebne pozornosti zaslužita dva predsednika. Prvi je John F. Kennedy. John izhaja iz izredno cenjene ameriške družine, ki pa so jo v zadnjih petdesetih letih pretresali tako škandali kot osebne (in državniške) tragedije. Slavni JFK naj bi spal z nekaj sto ženskami, med njegovimi ulovi pa se najdejo tudi največje hoolywoodske zvezde, omenjam samo Marilyn Monroe in Angie Dickinson. Da nesrečni ameriški predsednik ni ravno previdno izbiral med dekleti, govori tudi dejstvo, da so ga »uspešno« povezovali s puncami, ki so gibale v mafijskih krogih, pa tudi bujnimi striptizetami (Blaze Starr, Judith Exner).
 Tudi Bill Clinton si zasluži nekaj več besed. Zadeva je namreč stara le nekaj let in nekateri se še dobro spomnimo njegovih zgodovinskih besed: »… nisem imel seksualnega razmerja s tisto žensko … gospodično Lewinsky.« Seveda je kasneje pod plazom resnih obtožb, grozil mu je celo odpoklic s predsedniške funkcije, pa predvsem neizpodbitnih dokazov (DNK njegove sperme) vendarle v zadregi (in skesano) priznal, da ga je pripravnica v Beli hiši »nekajkrat« oralno zadovoljevala (… »vendar sam pri tem večkrat ni doživel orgazma in zato tega dejanja ni štel za seks …«, se je branil šarmantni predsednik, čigar žena pravkar bije boj za predsedniškega kandidata demokratske stranke). Bill pa je tu in tam pomočil svojo cigaro v vagino črnolase in bohotne Monice …
 Je pa največji politično-seksualni škandal verjetno doživela Velika Britanija, in to davnega leta 1963, še v času »hladne vojne«. Takrat je na Otoku padla konzervativna vlada, kar je bila neposrednega posledica razkritja, da je tedanji državni sekretar ministrstva za obrambo, John Profum, zelo rad spal s striptizeto Christino Keeler, ki pa je svoje erotično telo rade volje darovala tudi vojaškemu atašeju na ruskem veleposlaništvu. Na Otoku različnih večjih in manjših tovrstnih afer ni manjkalo skorajda nobeno leto, za razkritje le-teh pa so zaslužni predvsem britanski časopisi, ki so dobesedno krvavo neizprosni do vsake znane osebe (ne samo politikov).
Mnogo večjo afero, kot je »nedolžno skakanje čez plot«, pa čeprav lahko to močno vpliva na samo politično kariero, si je »privoščil« nesramni, sedaj tudi že nekdanji, izraelski predsednik Moshe Katsav, ki je posilil nekaj žensk v svojih uradih. Kasneje, ko se je afera razbohotila tudi v medijih in so obtožbe na njegov račun padale od vsepovsod, se je Katsav celo (nizkotno in podlo) dogovarjal s tožilci in sodniki za milostno pomilostitev (grozila mu je 20-letna zaporna kazen)?!
 Za konec pojdimo domov. Mnogi se spomnijo dolgoletnega jugoslovanskega voditelja, zmeraj lepo oblečenega Josipa Broza Tita. Znano je, da je bil velik šarmer, rade volje in brez težav je očaral voditelje številnih držav po svetu, kronane in nekronane glave, pa tudi številne lepotice svetovnega filma in glasbe. O njegovih srčnih zadevah se je podrobno, v knjigi Ljubavi Josipa Broza, razpisal avtor Filip Radulović.
 Pisatelj trdi, da so neustavljivi šarm Josipa Broza, pred poroko z Jovanko (Budisavljević - Broz), izkusile: češka maturantka Maruška Novakova, bogata dunajska veletrgovka Liza Spuner, zagrebčanka Tereza Štacner, Rusinja Ljusa Sedlovska, Ira Gligorieva iz takratne Sovjetske zveze, Darja Andirelova, petrogradski dvojčici Nina in Svetlana Bažan, Zuhra Badahur, ki jo je spoznal med svojim bivanjem v Kirgiziji, Rusinja Pelagija Belorusova, Vida Kogej, slovenska študentka glasbe iz Medvod, Elza Gerlah, ki jo je spoznal med delom v Kominterni v Moskvi, parižanka Jeanne Coitier, bogata turška trgovka s svilo, Zuhra Reuf- Anadolka in Mariborčanka Herta Haas. Baje naj bi bila maršalova najljubša intimna partnerka Davorjanka Paunović - Zdenka, s katero sta se zbližala med vojno.
Ne nazadnje avtor namiguje, da je imel Josip Broz, še številne druge veze, saj naj bi imel najmanj 17 otrok?!?
 Državo Slovenijo pa je najbolj pretresala seks-afera Juri. Tednik Mladina je takrat zapisal: »2005 smo imeli skoraj tako pomemben škandal, kot je bila porno Severina. Le da je bil pri nas pornoposlanec. Afero Aurelio Juri je skuhal Bojan Požar, takrat še pri Bulvarju Slovenskih novic. Poslanca so ujeli, ko naj bi se bil dogovarjal za svingersko seksi akcijo, kar naj bi po navedbah časopisa kazalo na to, da kot poslanec ni več kredibilen, saj ne le da seksa, za dogovarjanje za seks s partnerji z neta je uporabljal službeni telefon! Škandal brez primere! Toda čeprav nas želijo tabloidi naučiti, da je seks greh, konzumenti medijev ohranjajo dovolj razuma, da ob takih in podobnih "aferah" le zamahnejo z roko. In obrnejo list časopisa.« Pošteno napisano, kajne?
Namesto zaključka: Res je, konzumenti medijev ob spremljanju politično-seksualnih škandalov ponavadi resda le zdolgočaseno zamahnemo z roko (če le ne gre za kakšne cerkvene dostojanstvenike, ki se spolno izživljajo nad mladoletnimi otroki), vendar pa po drugi strani z veseljem tudi preberemo vsak novinarski odstavek, ki nam še enkrat več dokaže, da so tudi politiki le ljudje. Greha vredni, grehov polni.
|
