Erektilna disfunkcija, oziroma erekcijska motnja je bila še ne tako zelo dolgo nazaj pravi tabu, saj je veljalo neko splošno prepričanje, da moški, ki svojega »orodja« ne zmore več postaviti v pokončno stanje in/ali ga tako tudi obdržati, preprosto ni moški.
O tem se ni govorilo, nesrečniki, ki so se spopadali s takšnimi težavami pa so prav zaradi stigmatizacije, ki bi jih utegnila doleteti, raje molčali ter velikokrat krivdo prevalili na partnerko in posledično sta bila v zakonu nezadovoljna oba.
Danes erekcijske motnje niso več takšen tabu kot nekoč, še bolj kot to pa je zanimivo, da so veliko bolj pogoste kot kdajkoli poprej, saj naj bi se z njimi v povprečju spopadal vsak peti moški. K njim v veliki meri pripomore dandanašnji hiter tempo življenja, povezan s stresom tako v službi kot doma, nezdrava prehrana z veliko vsebnostjo maščob ter čezmerno pitje alkohola in seveda kajenje.
 Resnici na ljubo je potrebno priznati, da to niso edini krivci, saj lahko za motnjami erekcije trpi tudi moški, ki redno skrbi tako za prehrano kot za zadostno količino gibanja, delno ali celostno erektilno disfunkcijo namreč lahko povzroči tudi obsevanje v sklopu zdravljenja nekaterih vrst raka (prostate, sečnega mehurja in zadnjika), virusne okužbe, med katerimi prevladuje predvsem virus mumpsa ter nekatere splošno znane bolezni kot so npr. sladkorna ali multipla skleroza.
Ampak kaj sploh pomeni, da imamo erektilno disfunkcijo, oziroma kdaj lahko sploh govorimo o njej? Stroka jo opisuje kot motnjo, zaradi katere moški ni zmožen doseganja in/ali ohranjanja zadostne trdnosti penisa za dokončanje spolnega akta. Večini ljudi se bo ob tem v glavi porodila beseda impotenca, toda pozor, impotenca in erektilna disfunkcija nista samo dve besedi za isto stvar .
 O erektilni disfunkciji namreč govorimo takrat, ko se pojavijo motnje erekcije, impotenca pa je veliko bolj resno stanje, kjer moški prav zaradi nezmožnosti erekcije zavrača spolne odnose, se zapira vase ali celo pade v hudo depresijo. V tem primeru si sam ne bo zmogel pomagati, ampak bo slej ko prej potreboval strokovno pomoč.
Čeprav živimo v tako imenovani »informacijski dobi«, ni nobena skrivnost, da se ljudje skorajda ne znamo več pogovarjati med seboj in tudi pri motnjah erekcije lahko veliko storimo že z iskrenim pogovorom s svojo partnerko.
V primeru, da se bo moški ob občasnih težavah začel zapirati vase, odklanjati spolne odnose in sam pri sebi tuhtal zakaj se mu to dogaja, se bo tudi partnerka prej ko slej začela spraševati kaj neki je narobe z njo in morda bo motnja, ki to sploh še ni pripeljala tudi do razpada zveze.
 Danes moški z motnjami erekcije ni nič manj kot nekdo, ki jih nima in tudi ženske svojih partnerjev nimajo rade zaradi spolnih odnosov, ampak zaradi tega kar so. V večini primerov partnerki seveda ne bo vseeno, ko bo slišala s kakšnimi problemi se njen dragi ukvarja, toda v primeru medsebojne ljubezni in brezpogojne naklonjenosti, se lahko problem reši med njima, brez zdravnikov ali uživanja zdravil.
Če pogovor, ob katerem bo moški nedvomno začutil veliko mero olajšanja, ne pomaga (predvsem pri mlajših in nekoliko nesamozavestnejših moških, ki se sami pri sebi sprašujejo ali so sposobni zadovoljiti svojo partnerko, je velika verjetnost, da bo njeno razumevanje rešilo velik del problema, če ne celo celotnega), je potrebno požreti nekoliko ponosa in se odpraviti do zdravnika.
 Kot je splošno znano, tako lečečega zdravnika kot vse ostale strokovnjake k molčečnosti zavezuje Hipokratova prisega, zato je bojazen, da bi za težave izvedela neka tretja oseba, povsem nepotrebna. Zdravljenje erekcijske motnje žal ni kratek in preprost proces, ob katerem bi naredili kratko kuro z antibiotiki in mirno živeli naprej, temveč relativno dolgotrajen postopek, ob katerem mora zdravnik po svojih izkušnjah presoditi zaradi česa je do motenj prišlo in kakšen bi bil najboljši način za njihovo odpravo.
Zelo pomembno je, da je moški ob pogovoru z zdravnikom iskren in se ne sramuje svojih odgovorov, saj bo zdravnik le v tem primeru dobil zadostno količino informacij, s katerimi mu bo lahko pomagal. V primeru, da je motnja resna in bo presodil, da se je ne da odpraviti drugače, se bo slej ko prej odločil tudi za uporabo zdravil.
Čudežna modra tabletka, imenovana Viagra, ki jo je približno enajst let nazaj na trg lansiralo ameriško farmacevtsko podjetje, ni samo pomagala ogromnemu procentu moške (in posledično seveda tudi ženske) populacije, temveč se je prav zaradi nje začelo o erekcijskih motnjah govoriti glasneje kot kdajkoli prej.
 Čez nekaj let sta se na trgu pojavili še dve zdravili, Cialis in Levitra, prav letos pa je iz domačih logov, natančneje iz Krke, na trg priromala »bela tabletka«, imenovana Vizarsin.
V principu med njimi ni pretiranih razlik, saj vse širijo žilni sistem penisa, da kri lažje steče po njem in povzroči ter ohrani erekcijo. Nekatere so sicer močnejše, druge blažje, v vsakem primeru pa se njihova uporaba odsvetuje moškim, ki težav z erekcijo nimajo.
 Trditev, da lahko povzročijo težave z erekcijo, oz. da lahko z njimi »razvadimo« penis, ki se zaradi njihove uporabe ne bo več hotel postaviti pokonci brez njih, sicer ne drži, vseeno pa lahko povzročijo druge stranske učinke, v najhujšem primeru celo priapizem (boleče stanje v katerem kri noče odteči iz penisa), katerega posledica je lahko tudi gangrena, kaj sledi pa mi najbrž ni potrebno razlagati.
Zahvaljujoč sodobni znanosti so težave z erekcijo tako rekoč stvar preteklosti. Ne samo, da se o njih govori, temveč se jih lahko na izredno preprost način pozdravi, omili ali z zgoraj omenjenimi zdravili vsaj olajšuje.
Pomembno je, da se danes zavedamo, da takšne težave niso nobena sramota, saj lahko doletijo čisto vsakega, samo na njemu pa je ali bo trpel ali bo izbral lažjo varianto in jih poskusil odpraviti.
|
