Tveganja morajo seveda biti primerna sposobnostim in za začetek ne prevelika. Vsako tveganje, ki prinese uspeh, pa poveča tudi samozavest.
Kdor tvega, mora računati tudi s tem, da bo pri kakšnem poizkusu imel neuspeh, ki pa mu ne bo vzel poguma za ponovno tveganje.
Če je samozavest prevelika, se lahko sprevrže v domišljavost; ta pa bo prej ali slej kaznovana s polomom in neuspehom.
Nizanje tveganj in uspehov v življenju pa se tudi ne sme spremeniti v garaštvo, saj je na svetu vse preveč ljudi, ki imajo vzorec, da je samo tisto nekaj vredno, kar se doseže z garanjem.
V življenju pa je ravno obratno: lotiti se je treba tistih stvari, ki nas veselijo in za katere imamo dovolj sposobnosti in talentov.
Če bomo nekaj počeli z veseljem, potem ostane samo še vprašanje časa, pa bo tudi uspeh.
Z uspehom je mišljeno predvsem zadovoljstvo nad uresničitvijo neke ustvarjalne ideje, finančni efekt pa naj bo šele posledica in ne obratno.
Zadovoljstvo torej ne pomeni nič drugega, kakor razmerje med postavljenim ciljem in stopnjo uspešnosti realizacije tega cilja.
Uravnotežena oseba si postavlja primerne, vedno nove cilje na vseh področjih življenja, ki jih smatra za pomembne in pri tem nobenega ne zanemari.
Na tak način se doseže popolno zadovoljstvo, ki v življenje prinese tudi ravnotežje in harmonijo.
Ta posamezna pomembna področja življenja si ozavesti vsak sam.
