Voda ima odločilno vlogo v rastlinskem in živalskem svetu, saj brez nje ne more živeti nobeno živo bitje. Poleg tega je voda sestavni del vseh živih bitij. Človeško telo na primer, vsebuje 60 - 70 odstotkov vode, nekatere rastline pa celo več kot 90 odstotkov (npr. meduze). Torej ima človek, ki je težak okrog sedemdeset kilogramov, v telesu kar 42 litrov vode. Od tega jo je 23 litrov v celicah, 14 litrov med celicami in približno 5 litrov v krvi.

Pomen vode za življenje na »naši ljubi« Zemlji bi lahko razdelili tudi takole:
- Fiziološki pomen, ki se kaže v omogočanju funkcioniranju organizma.
- Higienski pomen, kar pomeni, da vodo uporabljamo kot sredstvo za vzdrževanje higiene. Za     higienske potrebe porabimo mnogo več vode kot za fiziološke.
- Ekonomski pomen – velike količine vode se uporabijo v  industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. Prav tako je voda pomembna kot izvor in prenosnik energije ali kot hladilno sredstvo.

Človek dnevno potrebuje za minimalne fiziološke potrebe vsaj 1,5–3 litre vode (za pitje in kuhanje), seveda odvisno od letnega časa. Pri načrtovanju preskrbe s pitno vodo iz vodovoda je potrebno zagotoviti približno 150 litrov dnevno na osebo. Čim večje je mesto oz. kraj, večja je poraba vode, in sicer dnevna poraba vode na osebo lahko doseže tudi 250–300 ali celo več litrov. V povprečju porabi vsak Slovenec okrog 150 litrov vode dnevno. V ta namen uporabljamo čisto pitno vodo, čeprav je v resnici popijemo le kakšna 2–3 litra. In škoda je, da se premalo zavedamo (in delamo na tem), da bi bilo večji delež porabe vode mogoče nadomestiti z ustrezno zbrano ali predelano vodo, kar bi pomenilo, da bi na ta način varovali (zmeraj manjše) zaloge pitne vode v naši podtalnici.

Še nekaj preprostih ekoloških nasvetov, kako varčevati z vodo v gospodinjstvu:
- Nezatesnjene vodne pipe in straniščne splakovalnike je mogoče z nekaj gibi popraviti. Skozi curljajočo pipo lahko dnevno odteče tudi do 17 litrov (!) pitne vode.
- Izplakovalniki s tipko za prekinitev porabijo do 70% manj vode. Tudi stare kotličke je mogoče prenoviti.
- Boljše je prhanje kot kopanje, ker pri tem porabimo manj vode.
- Voda v kopalnici in kuhinji naj ne teče po nepotrebnem. (Kako teče voda med umivanjem zob, posode?)
- Kadar kupujete pomivalni ali pralni stroj, bodite pozorni na porabo vode. Razlike med aparati so precejšnje.
- Vrt zalivajte z deževnico iz soda.
- Avtomobil operite v avtopralnici.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, UNESCO, pričakuje, da bo do leta 2020 pomanjkanje vode postalo zelo resen svetovni problem; čeprav se zdi, da je tako že danes, saj tretjina prebivalstva nima primernega dostopa do čiste pitne vode, kar povzroča številne humanitarne stiske, npr. nastanek epidemij, bolezni, podhranjenost …

Prof. dr. Danijel Vrhovšek iz podjetja Limnos (specializirano je ekologijo) je v intervjuju za revijo Lepa & zdrava dejal tole: »Rezultati raziskav kažejo, da se je v zadnjih treh stoletjih svetovna poraba vode povečevala za petintridesetkrat. V 20. stoletju je poraba vode naraščala dvakrat hitreje kot prebivalstvo, brez dostopa do ustrezne pitne vode je 1,2 milijarde ljudi, 2,4 milijarde ljudi pa živi v neustreznih sanitarno-higienskih razmerah. Več kot 3 milijone ljudi vsak dan umre zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažena voda.«

Tudi zaradi tega, in predvsem zaradi tega, da bi razširili zavest prebivalcev o pomenu in problematiki vode v svetu, je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992 razglasila 22. marec za svetovni dan voda. Obdobje od leta 2005 do leta 2015 je bilo razglašeno za desetletja ukrepanja, s skupno temo z naslovom Voda za življenje.    

Spoznali smo že, da človek nujno potrebuje to brezbarvno tekočino. Če se preveč vode izgubi s potenjem, dihanjem ali kako drugače, jo mora človeško telo zelo hitro nadomestiti, saj brez vode umremo v sedmih dnevih ali pa še prej (že prej pa zaradi dehidracije nastopijo resne zdravstvene težave). Naj tukaj kot zanimivost omenimo, da lahko najbolj vzdržljive kamele brez vode zdržijo celo šest mesecev, puščavske želve pa celo do šest let! Kljub temu mora, kakor smo navedli že v samem začetku, vsak organizem, če le hoče preživeti, poiskati vir vode. Ta življenjski pomen vode je zelo lepo ubesedil tudi slavni pisatelj Mark Twain: »Zaradi viskija se pretepamo, zaradi vode pobijamo.«

Da je voda pravi eliksir življenja spoznamo tudi, če se »podrobneje sprehodimo čez« znake dehidracije oziroma izsušenosti:
- povečan občutek žeje
- utrujenost, glavobol
- suha usta
- malo ali nič urina
- mišična oslabelost
- omotica
- ledvični kamni
- v skrajnem primeru nastopi smrt

In zakaj lahko pride do teh težav? Kje se skrivajo vzroki za izsušitev (dehidracijo)? Zraven visokih zunanjih visokih temperatur so najpogostejši vzroki naslednji: premalo pitja, bruhanje, driska, pretiravanje z odvajali, čezmerno potenje, zvišana telesna temperatura. Tudi pri intenzivnem fizičnem naporu (šport, delo) lahko izgubimo preveč tekočine. Zato je treba piti, čez cel dan, počasi in vztrajno, najmanj liter in pol dan, pa vse tja do treh litrov.

Ne čakajte na občutek žeje (ta vas lahko pogostokrat vara). In naj vas ne skrbi, če bo v vašem telesu morebiti preveč tekočine, brez skrbi jo boste izločili s sečem. In še nasvet, večinoma za starejše, za tiste, ki nočejo piti, ker so inkontinentni (inkontinenca = nenamerno uhajanje seča). Zaradi premalo zaužite tekočine se jim zdravje še dodatno slabša.

Ne verjamete, da bi morali vsak dan popiti nekaj litrov vode? Ampak mnogi strokovnjaki trdijo, da ima voda (ob zdravstvenih) tudi številne (ostale) pozitivne učinke: 
- Voda napolni hrano z energijo.
- Voda preprečuje poškodbe DNK in povečuje njegove obnovitvene sposobnosti.
- Voda poveča učinkovitost imunskega sistema.
- Voda odstrani toksične odpadke iz telesa, tudi sol.
- Voda daje moč in energijo za delovanje možganov, predvsem za razmišljanje.
- Voda pomaga preprečiti motnjo pomanjkanja pozornosti pri otrocih in odraslih.
- Voda premaguje utrujenost in nas napolni z mladostno energijo.

Ste dobili o vodi »lepše, boljše mnenje«? Še ne? Dodatno iskanje po spletu nas pripelje tudi do knjige Voda za zdravje in življenje, ki jo je spisal Fereydoon Batmanghelidj. Ta ameriški zdravnik v knjigi razkriva, kako lahko voda olajša veliko število zdravstvenih težav. V reklamnem tekstu beremu: »Dvajset let kliničnih in znanstvenih raziskav vloge vode v telesu je bilo potrebnih, da je nastalo znanje, kako uravnoteženo pitje vode in uživanje soli pomaga ozdraviti in preprečiti številne bolezni.« Mislite, da je to le reklama? No, z vami se NE strinja na milijone ljudi po svetu, ki so ugotovili, da se po rednem (in dovoljšnjem) zaužitju vode počutijo – preprosto – bolje.

Smo še na kaj pozabili? Seveda smo, vsaj na dve stvari. Prvič, treba je spregovoriti o korelaciji vode in lepote, o pomembni vlogi vode v kozmetiki. Beremo npr. v Niki: »Nikakor ne gre podcenjevati vode za lepotilno nego, še zlasti za zdrav videz kože, ki je prvi pogoj za lepo podobo človeka. Voda v vseh treh svojih agregatnih stanjih, kot tekočina, para in led, namreč ostaja najboljši lepotni zaveznik«. In še: »Voda je temeljni lepotni proizvod, saj je dehidrirana koža videti starejša, kot je v resnici«.

In drugič, moramo se dotakniti naslednjih vprašanj: Katero vodo naj pijemo? Ustekleničeno? Je naša voda iz pipe še dovolj zdrava? Slovenski strokovnjaki trdijo, da zagotovo. Zanimiva pa je tudi raziskava ameriške nevladne organizacije Earth Policy Institute, ki je  je ugotovila, da ustekleničena voda v povprečju stane 10.000-krat več kot voda iz pipe, a obenem ni prav nobenih zagotovil, da je tudi bolj zdrava. Kar 40 odstotkov ustekleničene vode ni namreč nič drugega kot voda iz pipe z dodanimi minerali.

Načeloma se s temi izsledki strinjajo tudi naši (uradni) državni organi, saj lahko na spletni strani http://www.gov.si/pitna-voda/ v odstavku z naslovom Kaj pa embalirana voda? preberemo dobesedno naslednje: »Praktična je predvsem npr. za potovanja, v izrednih razmerah in na območjih, kjer velja omejitev oziroma prepoved uporabe pitne vode. Embalirana voda je nadzorovana po nekoliko strožjih kriterijih glede mikrobioloških parametrov, ker je možno, da bo dlje časa stala preden bo porabljena, vendar to ne pomeni v vseh primerih, da je "varnejša" in boljša od tiste iz pipe. Zahteve za kemijske snovi (npr. pesticide, nitrate, težke kovine) so enake, kot za vodo iz vodovodnega omrežja.«

Seveda pa nam na tem mestu ne pade na pamet, da bi vam odsvetovali pitje uskleničene vode … Želimo si le, da bi je spili dovolj (tam nekje okrog dveh litrov na dan) … Če pa vas kljub temu še naprej skrbi kakovost vaše vode iz pipe, pa lahko tudi sami pokličete strokovnjake, da vam preverijo kakovost vaše domače vode, npr. podjetje MAGUS-R, »kliniko za vodo«, najdete na spletni strani   http://www.magus-r.si/.