Medtem ko večina ljudi jamra nad pomanjkanjem zimskih radosti, smo drugi ob odsotnosti snežink kar zadovoljni. Eni imajo pred očmi pač romantično predstavo o pobeljenih strehah, drugi pa smo to zaljubljenost v belino pozabili nekje med Andersenovimi pravljicami in lopato za kidanje, ob misli na sneg pa pomislimo na plundro in mokre nogavice ter mularijo, ki se ji zdi metanje snežnih kep v mimoidoče nadvse zabavno. Ne, nekateri snega resnično prav nič ne pogrešamo.

A ne glede na to, kaj si želimo eni in kaj drugi, ostaja rdeča nit letošnje zime ista - presenetljivo toplo vreme.

Ko smo predlani preživaljali eno izmed daljših zim, so nam vremenarji obljubljali lepo in vroče poletje. Kot logično protiutež, seveda, podkrepljeno z raznimi meteorološkimi dognanji. A napovedovalci vremena se dostikrat motijo in predlansko poletje je prineslo več dežja kot prejšnih pet skupaj (tako se je vsaj zdelo). Kaj se dogaja z vremenom? Bomo obtičali pri dveh letnih časih namesto štirih?

Čeprav je bilo vprašanje globalnega segrevanja ozračja v luči dokumentarca Ala Gora Neprijetna resnica na videz stokrat prežvečeno, pa problem ostaja in omembe ni vreden samo takrat, ko smo v kinodvoranah deležni kakšnega redkega okoljsko zavednega filma.

Dejstvo je, da bodo izpusti toplogrednih plinov do konca stoletja dvignili temperaturo ozračja za 1,4 do 5,8 stopinje Celzija, gladina morij pa se bo dvignila za 40 centimetrov. Zveni malo? Ti centimetri bodo vseeno poskrbeli za poplave na številnih obalnih območjih.

Zaradi višjih temperatur se v hrani prav tako pojavlja vse več bakterij, ki povzročajo bolezni in že samo ena samcata stopinja nad povprečjem v enem tednu poveča število s salmonelo obolelih ljudi za 5 do 10 odstotkov. Vam nagaja seneni nahod? Po zaslugi globalnega segrevanja ozračja se je obdobje cvetnega prahu v zadnjih 30 letih podaljšalo za 10 do 11 dni. Se vam še vedno zdi, da vas globalno segrevanje ne zadeva?

Segrevanje ozračja seveda izjemno vpliva tudi na živalski svet. Med ogroženimi živalmi se je nedavno znašel severni medved, ki se bo zaradi taljenja ledenih plošč na Arktiki verjetno kaj kmalu znašel v nemilosti.

Predlog za zaščito severnega medveda so sicer podale ZDA, a ne pozabimo, da so te hkrati tudi največje proizvajalke emisij, zaradi katerih sploh prihaja do segrevanja ozračja. A kjotskega protokola, ki ga je sprejelo 141 držav sveta, seveda vseeno nočejo podpisati, brez njih pa so cilji sporazuma praktično nedosegljivi.

Pomanjkanje snega pri nas glede na podatke sploh ni nenavadno. Med najbolj prizadetimi območji naj bi bilo prav Sredozemlje, ki mu bo zaradi dviga temperatur in pomanjkanja padavin pričelo primanjkovati vode, spremenila pa se bo tudi količina snega v Alpah.

Če danes sneži na približno 1300 metrih, se bo ta meja v prihodnosti dvignila na do 1500 ali 17000 metrov, v švicarskih Alpah pa naj bi se smučarsko ugodne površine iz sedanjih 83% skrčile na 63%.

V Sloveniji je kot posledico podnebnih sprememb moč opaziti taljenje triglavskega ledenika, ki je že skoraj povsem izginil, v zadnjih 20 letih pa so vse pogostejše suše in zime brez snega po nižinah. Ker pa se pri nas prepletajo celinsko, mediteransko in alpsko ter dinarsko podnebje, so predvidevanja za prihodnost precej težko določljiva, skoraj zagotovo pa je, da bomo deležni še toplejšega ozračja, manj poletnih padavin, več suš in več močnih neviht in neurij ter porast populacije žuželk in rastlinskih bolezni.

Želja po snegu se v luči teh podatkov zdi kar nekako nepomembna, kajne? Znanstveniki pa že obljubljajo, da bo leto 2007 preseglo rekordno leto 1998, ki velja za najtoplejše doslej ...