 Vsaki zvezi ni usojeno, da preživi. Včasih naša prizadevanja za ohranitev zveze ne uspejo. Z nekaterimi ljudmi se preprosto ne moremo razumeti, zato je potrebno bivšega partnerja oz. partnerico enostavno preboleti. Vseeno pa je to redko enostavno in največkrat celo bolj boleče kot vso trpljenje v zvezi. Še posebej težko je za tistega, ki prekinitev zveze niti najmanj ni hotel. Vsak se prebolevanja loteva po svoje. Nekateri se začnejo hitro dobivati z drugimi, drugi se skušajo zamotiti z delom ali športom, spet drugi pa si želijo biti obdani predvsem z družino in prijatelji. Imamo pa vsi nekaj skupnega. Vsi namreč pretrpimo 5 značilnih faz prebolevanja oz. žalovanja, preden lahko z gotovostjo rečemo, da smo nekoga preboleli. Šele takrat smo pripravljeni na nekoga novega in novo življenjsko obdobje. Čeprav vsaka od faz zna biti mučna, jih je potrebno izpeljati. Če si bomo namreč vse občutke v nedogled zanikali, zveze najverjetneje nikoli ne bomo preboleli.
Prva faza je torej zanikanje. Takoj po prekinitvi razmerja se navadno zaščitimo na tak način, da se delamo, kot da se nič ni zgodilo. Svoje življenje skušamo nadaljevati po ustaljenih tirnicah in vsak trenutek samo čakamo, da se bo bivši partner ali partnerica javil. Čeprav nimamo v zavedanju, da smo s partnerjem ali partnerico zares prekinili, si po drugi strani želimo, da bi se vse izkazalo, kot da se ni zares zgodilo.
 Tej fazi sledijo prvi večji negativni občutki. Fazi zanikanja sledi faza jeze. V tej fazi začnemo intenzivno razmišljati o dogodkih, kriviti partnerja za konec zveze pa tudi delati očitke sebi. V tej fazi moramo jezi dovoliti, da izbruhne. Ko prestanemo jezne občutke, sledi faza pogajanja. V tej fazi začnemo razmišljati tudi o pozitivnih dogodkih v zvezi. Dogodkom, ki morda takrat niti niso bili tako pozitivni, začnemo pripisovati neverjetno pozitivno vrednost. V tem obdobju sem pripravljeni sprejeti vse partnerjeve ali partneričine napake. Vse bi naredili in vsemu bi se prilagodili, samo da bi bili spet skupaj. Včasih kujemo tudi načrte, s katerimi želimo partnerja ali partnerico spet osvojiti.
 Fazi pogajanja sledi čustveno najbolj boleča fazi. To je faza depresije. Tukaj se popolnoma zavedamo, da s partnerjem ali partnerico ne bomo več skupaj. Sprašujemo se, če bomo sploh še kdaj srečni. Občutki žalosti tukaj dosežejo vrhunec.Ko se uspemo odkopati iz občutkov žalosti, sledi faza sprejemanja. Tukaj doživljamo različne občutke. Vemo namreč, da je konec, a hkrati se zavedamo, da se življenje nadaljuje. Začnemo tudi z intenzivnimi prizadevanji za nov začetek. Skušamo si reorganizirati življenje in zaživeti takšno življenje, kot smo ga imeli pred skupnim življenjem s partnerjem ali partnerico.
 Časovni potek teh faz je pri vseh ljudeh različen. Sami zase najbolje vemo, koliko časa potrebujemo za prebolevanje. Ne pustimo drugim, da pritiskajo na nas in nam dopovedujejo, da bi sedaj pa že res morali prenehati z žalovanjem.
V obdobju prebolevanja ne smemo izvajati pritiska nad samim sabo. Miselnost, da prebolevanje traja vsaj polovico časa, kot je trajala zveza, namreč ni kaj več kot floskula, s katero nas prijatelji ali družina želijo na hitro potolažiti.
Zgolj vi ste tisti, ki narekujete vaš tempo prebolevanja.
|
