Nekateri ljudje v mladosti pogumno vstopajo v erotiène zveze, da bi našli pravega partnerja in pravo ljubezen za vse življenje. Ko pa ugotovijo, da partner ne izpolnjuje njihovih kriterijev, prekinejo odnos in si po hitrem postopku poišèejo drugega partnerja, ki naj bi jim bolj odgovarjal.
 Vendar se ta krog, ustvarjen iz zaljubljenosti, razoèaranja in odhajanja, ponavlja z vsakim novim partnerjem. Preprièani so, da so partnerji napaèni, da mora tam nekje v svetu obstajati princ ali princeska, ki ga še niso sreèali, zato nadaljujejo z iskanjem v upanju, da se bo to usodno sreèanje enkrat le zgodilo. Po nekaj letih bolj ali manj neustreznih partnerjev zaènejo prviè tudi sami sebi postavljati vprašanje, ali morda nekaj ni v redu z njimi in ne s partnerji, ki jih zavraèajo. Iskanje napake v sebi in ne v nekdanjih partnerjih je prvi korak naprej in v pravo smer.
Spet drugi živijo z enim partnerjem v dolgoletni zvezi ali zakonu, ki se »kroniènim iskalcem idealnega partnerja« zdijo kot idealno ljubezensko življenje. Vendar veèina tistih, ki so vezani z nekom in imajo neke vrste kompromisno ljubezen, trpijo, ker ta nekdo ni dovolj »pravi« ali ker jih »ne ljubi dovolj«. Živijo v upanju in sanjarjenju, da se bo nekega lepega dne njihov partner spremenil in bodo z njim uresnièili odnos sreèe ali pa spoznali nekoga pravega, zaradi katerega bodo zapustili sedanjega partnerja.
Poznate obe zgodbi? Sta vam vsaj malo znani, èe ne iz lastnih izkušenj pa iz pripovedovanja bližnjih?
Ljudje iz obeh zgodb so žrtve svoje napaène in toge predstave o ljubezni. Na eni strani so tisti, ki ne privolijo v kompromis, nesreèni, ker so sami in nimajo ljubezenskega odnosa, na drugi pa tisti, ki so pristali na kompromis, a so nezadovoljni z obstojeèim odnosom ljubezni.
 Namesto da bi oboji raziskali in popravili tiste dele svoje in partnerjeve predstave o ljubezni, ki je vzrok nepotrebnemu in kroniènemu èustvu frustracije, trpljenja in jeze, so te osebe še naprej sužnji svojih fantazij o pravi ljubezni. Seveda ne obstaja ena sama resnièna in prava formula partnerske ljubezni, po kateri bi se morali ravnati, kakor tudi ne obstaja normalna in nenormalna predstava o ljubezni. Pomembno je le, da okvir, znotraj katerega išèemo resnièno ljubezen, nastavimo dovolj na široko. Doloèene ozko zastavljene predstave o ljubezni namreè zmanjšujejo naše možnosti, da uresnièimo ljubezen v skladu z našo predstavo. Oseba z zelo ozko zastavljenimi kriteriji za resnièno ljubezen bo imela zelo majhne možnosti, da v èasu svojega življenja sreèa osebo, ki bo imela podobne ali vsaj kompatibilne predstave o resnièni ljubezni.
Ljudje smo zelo kreativni v svojih preprièanjih o tem, kaj je prava ljubezen. Ne glede na to, kako bizarna in napaèna je ta predstava, vedno obstaja možnost, da bomo sreèali nekoga, ki se bo s svojo predstavo o ljubezni prav dobro ujemal z našo. Povsem drugo vprašanje pa je, kako statistièno možno je, da se bo to tudi dejansko zgodilo.
|
