Nekateri ljudje v mladosti pogumno vstopajo v erotične zveze, da bi našli pravega partnerja in pravo ljubezen za vse življenje. Ko pa ugotovijo, da partner ne izpolnjuje njihovih kriterijev, prekinejo odnos in si po hitrem postopku poiščejo drugega partnerja, ki naj bi jim bolj odgovarjal.
 Vendar se ta krog, ustvarjen iz zaljubljenosti, razočaranja in odhajanja, ponavlja z vsakim novim partnerjem. Prepričani so, da so partnerji napačni, da mora tam nekje v svetu obstajati princ ali princeska, ki ga še niso srečali, zato nadaljujejo z iskanjem v upanju, da se bo to usodno srečanje enkrat le zgodilo. Po nekaj letih bolj ali manj neustreznih partnerjev začnejo prvič tudi sami sebi postavljati vprašanje, ali morda nekaj ni v redu z njimi in ne s partnerji, ki jih zavračajo. Iskanje napake v sebi in ne v nekdanjih partnerjih je prvi korak naprej in v pravo smer.
Spet drugi živijo z enim partnerjem v dolgoletni zvezi ali zakonu, ki se »kroničnim iskalcem idealnega partnerja« zdijo kot idealno ljubezensko življenje. Vendar večina tistih, ki so vezani z nekom in imajo neke vrste kompromisno ljubezen, trpijo, ker ta nekdo ni dovolj »pravi« ali ker jih »ne ljubi dovolj«. Živijo v upanju in sanjarjenju, da se bo nekega lepega dne njihov partner spremenil in bodo z njim uresničili odnos sreče ali pa spoznali nekoga pravega, zaradi katerega bodo zapustili sedanjega partnerja.
Poznate obe zgodbi? Sta vam vsaj malo znani, če ne iz lastnih izkušenj pa iz pripovedovanja bližnjih?
Ljudje iz obeh zgodb so žrtve svoje napačne in toge predstave o ljubezni. Na eni strani so tisti, ki ne privolijo v kompromis, nesrečni, ker so sami in nimajo ljubezenskega odnosa, na drugi pa tisti, ki so pristali na kompromis, a so nezadovoljni z obstoječim odnosom ljubezni.
 Namesto da bi oboji raziskali in popravili tiste dele svoje in partnerjeve predstave o ljubezni, ki je vzrok nepotrebnemu in kroničnemu čustvu frustracije, trpljenja in jeze, so te osebe še naprej sužnji svojih fantazij o pravi ljubezni. Seveda ne obstaja ena sama resnična in prava formula partnerske ljubezni, po kateri bi se morali ravnati, kakor tudi ne obstaja normalna in nenormalna predstava o ljubezni. Pomembno je le, da okvir, znotraj katerega iščemo resnično ljubezen, nastavimo dovolj na široko. Določene ozko zastavljene predstave o ljubezni namreč zmanjšujejo naše možnosti, da uresničimo ljubezen v skladu z našo predstavo. Oseba z zelo ozko zastavljenimi kriteriji za resnično ljubezen bo imela zelo majhne možnosti, da v času svojega življenja sreča osebo, ki bo imela podobne ali vsaj kompatibilne predstave o resnični ljubezni.
Ljudje smo zelo kreativni v svojih prepričanjih o tem, kaj je prava ljubezen. Ne glede na to, kako bizarna in napačna je ta predstava, vedno obstaja možnost, da bomo srečali nekoga, ki se bo s svojo predstavo o ljubezni prav dobro ujemal z našo. Povsem drugo vprašanje pa je, kako statistično možno je, da se bo to tudi dejansko zgodilo.
|
