 Točka prva. Nemški znanstveniki, seksologi pač, so na dokaj velikem vzorcu (530 moških in žensk) ugotovili, da 60 odstotkov žensk v začetnih letih razmerja zelo rado in pogosto seksa s svojim partnerjem (da ne bo slučajno kakšne pomote). Že po štirih letih lagodnega življenja v dvoje se ta odstotek spusti na 50 odstotkov. In zadeva gre z leti vse bolj v franže; po dvajsetih letih uspešnega življenja v dvoje se namreč le dvema od desetih žensk ljubi sploh razmišljati o tem, da bi se še mečkale s svojim dolgoletnim življenjskim sopotnikom.
Točka druga. Dr. Dietrich Klusmann trdi, da je za moškega najbolj pomembno, da so redno seksualno aktivni. To jim daje prepotrebno samozavest (ki se kaže kot »dodatna moška moč« tudi v postelji). Strah jih je namreč, da se bo v življenje njegove družice vmešal kakšen »bolj poskočen in predvsem bolj obdarjen samec«. Za razliko d njih – tako omenjeni gospod doktor – pa ženske svojo spolno slo zelo rade izkoristijo za to, da omrežijo moškega. Vendar pa ženske seks potem, ko je ustvarila »domačo trajno zakonsko idilo«, ponavadi sploh ne zanima več!?!
 Točka tretja. Profesor George Fieldman z univerze Buckinghamshire Chilterns pa je na to temo razvil svojo teorijo. On namreč meni, da je tudi v seksu zelo pomemben »ekonomski faktor, natančneje, faktor ponudbe in povpraševanja«. Kar, v razumljivem jeziku, pomeni le to, da si ženske želijo manj seksa, če je tega mnogo na voljo.
Točka četrta. Kaj, za hudiča, naj sedaj naredim, če pa se mi seksa vsaki dan, nekajkrat. Naj si ga, zaradi tega, da bom z žensko ohranil seksualno napetost, »redno mečem na roko«? Ali pa si mogoče omislim ljubico? Mogoče v samotnih nočeh pokličem »deklice na klic«? Hodim v savne, na službena potovanja in na dopust sam, brez moje drage, ki ji z vsakim dnem, ki ga preživi z mano, upada libido? Povejte, pomagajte!
|
